Donald Trump s stopnjevanjem zunanjepolitičnih napetosti in uporabo vojaške sile sprožil mednarodne polemike
Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku svojega drugega mandata močno zaostril ameriško zunanjo in notranjo politiko, kar po ocenah analitikov predstavlja grožnjo svetovni varnosti. Med najbolj odmevnimi dejanji so vojaško posredovanje v Venezueli, kjer si administracija prizadeva za popoln dostop do naftnih virov, ter ponovne grožnje s sosednjo Kubo in Kolumbijo. Trumpova administracija je povzročila dodatno diplomatsko trenje z zaveznico Dansko, ko je Belo hiša potrdila, da je uporaba vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo še vedno odprta možnost. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je Grenlandijo označila za prednostno nalogo nacionalne varnosti zaradi rudarjenja redkih zemelj in novih ladijskih poti v Arktiki. Na domačih tleh je Trumpov režim pospešil izvajanje skrajno desničarskih programov, vključno s pomilostitvijo udeležencev vdora v Kapitol 6. januarja 2021. Nova strategija nacionalne varnosti za leto 2025 utrjuje doktrino »Amerika na prvem mestu«, ki zavrača globalizacijo in poudarja suverenost Združenih držav Amerike v boju proti Kitajski, Rusiji in Iranu. Kritiki opozarjajo, da Trumpova politika spodkopava mednarodno pravo in multilateralni red, vzpostavljen po drugi svetovni vojni, medtem ko se v ozadju krepi vpliv radikalnih desničarskih gibanj pod okriljem svetovalcev, kot sta Stephen Miller in Steve Bannon.