APDEJT.si

V Kijevu so se zbrali protestniki na Trgu neodvisnosti, zahtevajoč odstop ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega in odpustitev vodje njegovega kabineta, Andreja Jarmaka, zaradi korupcijskih škandalov v energetskem sektorju. Protesti potekajo že drugi teden zapored, število udeležencev pa se povečuje.

Ameriški podpredsednik JD Vance je izjavil, da je scenarij, v katerem bi Ukrajina zmagala v vojni z več denarja, orožja in sankcij, 'fantazija'. Po Vanceovih besedah bi moral vsak mirovni načrt za Ukrajino zagotavljati njeno suverenost. ZDA naj bi pripravile načrt, ki od Kijeva zahteva velike koncesije, Washington pa naj bi želel, da Kijev s tem soglaša do četrtka.

Nemčija in druge države EU so izrazile nestrinjanje z ameriškim načrtom za rešitev ukrajinske krize, saj menijo, da ta nagrajuje agresorja. Evropske države si prizadevajo preprečiti njegovo izvedbo.

ZDA naj bi Ukrajini zagrozile z ustavitvijo dobave orožja in obveščevalnih podatkov, da bi jo prisilile v sprejetje Trumpovega mirovnega načrta. Hkrati so se pojavili pomisleki glede srečanja predstavnikov Trumpove administracije z ruskim odposlancem Kirillom Dmitrijevom v Miamiju, kar odpira vprašanja o najnovejšem predlogu glede Ukrajine.

Vodja zunanje politike EU, Kaja Kallas, trdi, da Rusija uporablja ameriški mirovni načrt, da bi se izognila ameriškim sankcijam proti nafti in odložila razpravo o »reparacijskem kreditu« za Kijev iz zamrznjenega ruskega premoženja, poroča francoski Le Monde.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Aleksander Lukašenko je pomilostil 31 ukrajinskih državljanov in dva katoliška duhovnika. Odločitev je bila sprejeta na podlagi dogovorov med beloruskim in ameriškim predsednikom, Donaldom Trumpom.

Ukrajina in ZDA sta se dogovorili za srečanje v Švici, kjer bosta razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino, katerega cilj je končati vojno z Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok o oblikovanju delegacije, ki bo sodelovala v pogovorih z ZDA in potencialno tudi z Moskvo.

Prebivalci Kijeva so kritični do mirovnih predlogov za Ukrajino, saj menijo, da bi te državo oslabile in ogrozile njeno suverenost. Izražajo odločenost za nadaljevanje boja in zavračajo kakršnekoli koncesije Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v izrednem desetminutnem video nagovoru pozval ukrajinske politike, naj »prenehajo s prepiri«. S tem pozivom skuša Zelenski doseči večjo enotnost v državi.

Zaradi korupcijskega škandala in izjav ukrajinskih nacionalistov se povečujejo grožnje oblasti v Kijevu, poroča The Spectator. Situacija bi lahko vodila do vojaškega udara.

Po poročanju naj bi bil objavljen ameriško-ruski mirovni načrt, ki predvideva končanje vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski naj bi se strinjal s pogajanji na podlagi tega načrta. Strokovnjak Martin Kragh ocenjuje, da bi bil ta načrt za Ukrajino velik poraz in da ignorira vprašanje odgovornosti Vladimirja Putina glede ugrabitev ukrajinskih otrok.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izjavila, da o Ukrajini ne bi smeli odločati brez Ukrajine. Voditelji EU so se sestali na vrhu G20, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev ukrajinske krize.

Marija Zaharova je izjavila, da je nedavna protijivilska "psevdokonferenca" v Kijevu zgolj politična krinka za korupcijske mahinacije režima Vladimirja Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu izjavil, da ne bo izdal interesov svoje države. Opozoril je, da se Ukrajina sooča s težko izbiro glede mirovnega načrta, ki so ga predlagale Združene države. Po besedah Zelenskega Ukrajini grozi, da bo izgubila bodisi svojo dostojanstvo bodisi ključnega partnerja. Zelenski je o mirovnem načrtu govoril z ameriškim podpredsednikom J. D. Vancem. Opozoril je tudi, da bi lahko prišlo do prekinitve odnosov z ZDA, saj je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da ne bo izdal Ukrajine, medtem ko ZDA pritiskajo na Kijev, da sprejme mirovni sporazum. Strokovnjaki ocenjujejo, da je Trumpov mirovni načrt nesprejemljiv za Ukrajino in se zdi kot predaja, saj naj bi Washington vsiljeval Kijevu mirovni načrt, ki je naklonjen Kremlju, o katerem naj bi se pogajali brez Ukrajine in Evrope.

Ameriški generali naj bi konec naslednjega tedna obiskali Moskvo, da bi razpravljali o ameriškem načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini, poroča The Guardian.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav Amerike, da do četrtka sprejme mirovni načrt, ki ga je administracija predsednika Donalda Trumpa pripravila v dogovoru z Moskvo. Večina Evrope naj bi bila ob možnosti hitre mirovne rešitve zajeta v paniko.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Ukrajina se je znašla v občutljivem diplomatskem položaju zaradi ameriškega predloga za končanje vojne, saj mora pomiriti svojega najpomembnejšega zaveznika, Združene države Amerike, hkrati pa ne sme popustiti Rusiji. Medtem pa se Nemčija pripravlja na možnost spopada z Rusijo skupaj z Ukrajino, čeprav bi bil morebiten spopad med Natom in Rusijo drugačen od trenutnega konflikta v Ukrajini.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Nemški kancler Friedrich Merz je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta razpravljala o ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Hkrati naj bi več evropskih držav, skupaj s Kijevom, pripravljalo lasten predlog za rešitev konflikta v Ukrajini. Evropski voditelji se bodo sestali na kriznih pogovorih ob robu srečanja G-20 v Johannesburgu, da bi razpravljali o odzivu na ameriški načrt.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija prejela Trumpov mirovni načrt za Ukrajino in da je o njem razpravljal s Trumpom. Po poročanju naj bi Trump dal Zelenskemu ultimat za sprejetje mirovnega načrta do četrtka. Načrt naj bi vseboval 28 točk.

Donald Trump je izrazil prepričanje, da bo Zelenski sprejel njegov mirovni načrt za Ukrajino, sicer ZDA ne bodo več podpirale Kijeva. Trump je s tem še povečal pritisk na ukrajinskega predsednika, da bi sprejel načrt, ki ga je predlagala njegova administracija.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je sporočil Beli hiši, da bo januarja zapustil svoj položaj. Ta poteza prihaja, ko Bela hiša pripravlja nov mirovni načrt, katerega cilj je končati rusko vojno v Ukrajini, ki jo večinoma usklajujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Kirill Dmitriev, svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt predvideva velike koncesije Kijeva, vključno z odstopom ozemlja Rusiji in opustitvijo določenega orožja.

Ukrajinski in evropski uradniki so izrazili močno nezadovoljstvo nad Trumpovim mirovnim načrtom, ki naj bi bil naklonjen Kremlju in bi od Ukrajine zahteval znatne koncesije. Zelenski se je nujno posvetoval s francoskimi, nemškimi in britanskimi voditelji o ameriškem načrtu. Bela hiša je sprva izjavila, da ji ni mar za evropske želje glede Ukrajine, nato pa je hitro spremenila stališče.

Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.

Madžarski premier Viktor Orbán je v petek v intervjuju za radio Kossuth napovedal, da se približuje mirovni vrh v Budimpešti in da je Kijev prejel mirovni načrt. Orbán je dejal, da bodo naslednji dva do tri tedni ključni za dosego dogovora med Rusijo in ZDA.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Donald Trump je izjavil, da mora Ukrajina sprejeti ameriški mirovni načrt do 27. novembra, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije, sicer se bo morala Ukrajina boriti naprej. Zelenski je po pogovoru z ameriškim podpredsednikom Jay Dee Vanceom izrazil pričakovanje glede sodelovanja z ZDA in Evropo pri mirovnih prizadevanjih.

ZDA in Rusija naj bi Ukrajini predstavili mirovni načrt v 28 točkah, ki predvideva hitre volitve po podpisu. Ukrajinsko prebivalstvo načrt označuje kot kapitulacijo in izdajo. Zelenski nakazuje sodelovanje in predlaga alternative, medtem ko Rusija trdi, da uradnega dokumenta od ZDA še ni prejela.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Britanski politolog Anatol Lieven je izjavil, da bi bilo treba podpreti novi ameriški mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi nastal v sodelovanju z Moskvo. Evropska unija medtem pripravlja lasten mirovni načrt, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši od ameriškega. Ukrajina se sooča z intenzivnim pritiskom ZDA, da do četrtka sprejme predlog za prekinitev spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz se je o tem pogovarjal s predstavniki zavezniških držav, vključno z Ukrajino.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Vasilij Nebenzja, stalni predstavnik Rusije pri OZN, je na zasedanju Varnostnega sveta OZN komentiral korupcijski škandal v Ukrajini s citatom iz romana »Dvanajst stolov« avtorjev Ilfa in Petrova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je obtožil kijevske oblasti, da jim je zaradi bogastva malo mar za usodo države, navadnih ljudi in vojakov. Izjavo je podal v komentarju na korupcijski škandal v Ukrajini.

Donald Trump je potrdil, da je 27. november rok za Ukrajino, da sprejme mirovni načrt ZDA s 28 točkami, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Poleg tega je Trump obljubil uvedbo dodatnih sankcij proti podjetju Lukoil.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.