Župan Kijeva Vitalij Kličko je pozval prebivalce ukrajinske prestolnice, naj zaradi kritičnih razmer po zadnjih ruskih napadih začasno zapustijo mesto. Do poziva je prišlo po silovitem nočnem obstreljevanju, ki je povzročilo obsežne okvare na ključni energetski infrastrukturi, kar je privedlo do popolne prekinitve oskrbe z ogrevanjem in vodo v številnih delih mesta. Takšni pozivi k evakuaciji so v Ukrajini redki in kažejo na resnost poškodb civilne infrastrukture sredi zimskih razmer. Mestne oblasti si prizadevajo za vzpostavitev osnovnih storitev, vendar opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje virov v mestnih stanovanjih brez ogrevanja postalo življenjsko nevarno. Prebivalce so pozvali, naj si poiščejo zatočišče v okolici ali pri sorodnikih na podeželju, kjer so razmere stabilnejše. Ruska vojska v zadnjem obdobju sistemsko cilja na ukrajinsko energetsko omrežje, kar povzroča humanitarno krizo v večjih urbanih središčih. Napadi so del širše strategije pritiska na civilno prebivalstvo z uničevanjem osnovnih življenjskih pogojev, kar mednarodna skupnost pogosto označuje za kršitev mednarodnega humanitarnega prava.

Ruske oborožene sile so v noči na petek, 9. januarja 2025, izvedle obsežen napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in zahodno mesto Lvov, pri čemer so uporabile hipersonične rakete tipa Orešnik. Po uradnih podatkih kijevskih oblasti so v prestolnici umrli najmanj štirje ljudje, še 16 oseb pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil obsežno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, očividci pa poročajo o silovitih eksplozijah, ki so stresle celotno mesto. V odgovor na rusko agresijo je Ukrajina izvedla povračilni napad z droni na rusko obmejno regijo Belgorod. Po navedbah ruskih lokalnih oblasti je napad povzročil resne motnje v oskrbi z električno energijo, zaradi česar je brez napajanja ostalo več kot pol milijona prebivalcev. Gre za eno najobsežnejših ukrajinskih operacij na ruskem ozemlju v zadnjem obdobju, ki je ciljala neposredno na civilno energetsko omrežje. Najnovejše stopnjevanje konfliktov potrjuje trend povečevanja intenzivnosti zračnih napadov na obe strani meje. Moskva je uporabo naprednih sistemov Orešnik označila za načrtovan odgovor na pretekle akcije Kijeva, medtem ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ponovno poziva mednarodno skupnost k zagotovitvi dodatnih sistemov zračne obrambe, s katerimi bi lahko ustavili tovrstne uničujoče napade na civilne cilje.

Ruske sile so v nočnih napadih na ukrajinsko prestolnico zadele več stanovanjskih zgradb, pri čemer so po dosedanjih podatkih umrle najmanj štiri osebe, med njimi tudi reševalec, ki je posredoval na enem izmed prizorišč. Župan Kijeva Vitalij Kličko je prebivalce pozval k začasni zapustitvi mesta, saj je zaradi poškodb energetske infrastrukture polovica stanovanjskih objektov ostala brez ogrevanja sredi nizkih temperatur. Napad je povzročil sprožitev opozorilnih siren po celotni državi, kar kaže na ponovno stopnjevanje ruskih zračnih operacij proti civilni infrastrukturi. Zaradi obsežnosti škode na komunalnem omrežju so kijevske oblasti razglasile izredne razmere pri oskrbi s toploto. Reševalne ekipe še vedno pregledujejo ruševine uničenih poslopij, število žrtev pa bi se lahko še povečalo. Ukrajinska zračna obramba je sicer prestregla del ruskih izstrelkov, vendar so številni droni kamikaze prebili obrambne linije in povzročili znatno materialno škodo v gosto poseljenih mestnih četrtih. Napad predstavlja nadaljevanje strategije izčrpavanja, ki jo je Rusija okrepila v zadnjem obdobju. Razmere v prestolnici ostajajo kritične, saj so kritične storitve močno omejene, medtem ko vojaški analitiki opozarjajo na možnost novih valov napadov v prihodnjih dneh. Ukrajinsko vodstvo je mednarodno skupnost znova pozvalo k nujni dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe za zaščito civilnega prebivalstva.

Po novih poročilih je bilo v ruskih napadih na Kijev in okolico ubitih štiri ljudi, 24 pa je ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo rakete Orešnik v nočnem napadu, kot razlog pa navajajo maščevanje za poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v obsežnem nočnem napadu na Ukrajino uporabilo hipersonični raketni sistem Orešnik. Napadi so bili usmerjeni na energetsko infrastrukturo in vojaško industrijo, Moskva pa naj bi z uporabo rakete odgovorila na napad na Putinovo rezidenco.

Ukrajinska prestolnica Kijev in mesto Lvov sta bila ponoči tarča silovitih napadov, ki so povzročili obsežne motnje v oskrbi z energijo in vodo. Po navedbah kijevskega župana Vitalija Klička so v prestolnici po eksplozijah zabeležili popoln mrk oziroma t. i. blekavt, kar je ohromilo ključno mestno infrastrukturo. Kličko je prek družbenih omrežij potrdil, da so se prebivalci spopadali tudi s pomanjkanjem pitne vode. Ukrajinski sistemi zračne obrambe so bili aktivirani nad Kijevom, da bi prestregli prihajajoče grožnje, vendar so poškodbe na energetskem omrežju kljub temu povzročile resne težave. Napadi so se vrstili v več valovih, kar je dodatno otežilo delo interventnih služb na terenu. V Lvovu na zahodu države so prav tako poročali o eksplozijah, kar kaže na širši obseg napadov na ukrajinsko kritično infrastrukturo. Razmere v obeh mestih ostajajo napete, saj pristojne službe poskušajo vzpostaviti osnovne storitve za prebivalstvo. Ti dogodki ponovno poudarjajo ranljivost ukrajinskega energetskega sektorja sredi zimskih mesecev, ko sta oskrba s toploto in elektriko ključnega pomena za preživetje civilistov. Informacije o morebitnih žrtvah še niso v celoti potrjene.

Rusija je priznala uporabo nove hipersonične rakete Orešnik v obsežnem nočnem napadu na Ukrajino, ki je po navedbah uradnikov zahteval najmanj štiri žrtve. To je bila šele druga uporaba te rakete doslej.

Ukrajinsko energetsko podjetje DTEK je za petek, 9. januarja 2026, napovedalo uveljavitev urnikov omejitev pri dobavi električne energije, ki bodo veljali po celotni državi. Ukrep bo prizadel prestolnico Kijev in vse ostale ukrajinske regije, kjer bodo omejitve dobave prisotne skozi celoten dan. Odločitev o uvedbi načrtovanih izklopov sledi nizu izzivov v energetskem sistemu, ki zahtevajo uravnoteženje porabe in proizvodnje. Lokalne oblasti v Kijevu in širši kijevski regiji so že objavile podrobne urnike, ki prebivalcem omogočajo vpogled v predvidene termine izklopov po posameznih sektorjih. Cilj teh ukrepov je preprečiti nenadzorovane izpade in zagotoviti stabilnost omrežja kljub povečanim obremenitvam. Energetiki ob tem poudarjajo, da bodo omejitve veljale 24 ur, vendar se lahko trajanje izklopov prilagaja trenutnim razmeram na terenu. Sistem načrtovanih izklopov ostaja ključni mehanizem ukrajinskega energetskega sektorja za obvladovanje primanjkljajev. Podjetje DTEK prebivalce poziva k varčni rabi energije v obdobjih, ko je dobava nemotena, da bi s tem zmanjšali potrebo po dodatnih restrikcijah. Trenutne napovedi kažejo na nadaljevanje nestabilnosti, zaradi česar so tovrstni urniki postali del vsakdana ukrajinskega prebivalstva.

Mestna uprava Kijeva je prebivalce ukrajinske prestolnice pozvala k pripravi na morebitne izpade električne energije, ki bi jih lahko povzročil napovedani val mraza. Mestne oblasti so državljanom svetovale, naj si vnaprej zagotovijo zaloge pitne in tehnične vode, hrano z dolgim rokom trajanja ter topla oblačila. Priporočljivo je tudi polnjenje prenosnih baterij in priprava alternativnih virov svetlobe, kot so svetilke in sveče, saj bi temperature v prihodnjih dneh lahko padle do minus 9 stopinj Celzija. Strokovnjaki in nekdanji uradniki opozarjajo, da bo letošnja zima za ukrajinski energetski sistem še zahtevnejša od prejšnje. Generalni direktor energetskega holdinga DTEK Maksim Timčenko je razmere označil za krizne in brez primere, saj so se energetske zmogljivosti države do konca leta 2024 drastično zmanjšale. Trenutno na večjem delu države že veljajo urniki načrtovanih izklopov električne energije, kar odraža nestabilnost omrežja po dolgotrajnih poškodbah infrastrukture. Kljub trenutnim temperaturam okoli ledišča napovedana ohladitev predstavlja resno grožnjo za že tako oslabljen sistem. Poleg tehničnih priprav so oblasti prebivalce pozvale, naj preverijo lokacije najbližjih zavetišč in točk za ogrevanje. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo v preteklem obdobju poškodovanih več kot 70 odstotkov ključne energetske infrastrukture, kar dodatno potrjuje kritičnost razmer pred vrhuncem zime.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

V vasi Golovčino v ruski obmejni regiji Belgorod je bil v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika ranjen vodja okrožja Grajvoron Dmitrij Pankov. Incident se je zgodil, ko je Pankov prispel na prizorišče predhodnega napada na gospodarski objekt, da bi ocenil škodo. Medtem ko je pomagal ženski, katere vozilo je bilo poškodovano v prvem udaru, je območje zadel drugi dron. Pankov je utrpel zaprto poškodbo glave in večkratne rane zaradi drobcev izstrelkov, njegovo stanje pa so zdravniki v lokalni bolnišnici ocenili kot srednje težko. Guverner Belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov je sporočil, da gre za že tretjo poškodbo Pankova med opravljanjem dolžnosti, in njegovo ravnanje izpostavil kot primer poguma. Poleg vodje okrožja sta bila v ločenem napadu v mestu Grajvoron ranjena še dva civilista, ko je dron zadel njuno vozilo. Poročila iz regije kažejo na stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo in transportna sredstva v neposredni bližini meje. Ruske oblasti so v zadnjih dneh zabeležile več smrtnih žrtev in ranjenih zaradi napadov z droni v vasi Gruzskoje in Šebekinskem okrožju. Napadi so povzročili znatno gmotno škodo na komercialnih objektih in zasebnih vozilih, kar še dodatno otežuje varnostne razmere za lokalno prebivalstvo v obmejnih območjih. Po navedbah guvernerja so se razmere v začetku januarja močno zaostrile, saj so napadi postali pogostejši in bolj usmerjeni na reševalne ekipe ter uradnike na terenu.

Ruska federacija je uradno opozorila, da bo kakršno koli prisotnost tujih vojakov na ukrajinskem ozemlju obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Moskovsko vodstvo je to stališče zavzelo po nedavnem dogovoru zahodnih zaveznic o varnostnih jamstvih za Kijev, pri čemer je Rusija Ukrajino in njene podpornike označila za "vojno os". Kremelj poudarja, da tuji kontingenti ne bodo uživali nobene posebne zaščite, temveč bodo neposredno vključeni v seznam ciljev ruskih oboroženih sil. Medtem ko se ruska ofenziva približuje četrtemu letu trajanja, se razmere na terenu za civilno prebivalstvo močno slabšajo. V Dnipropetrovski oblasti je zaradi sistematičnega ruskega uničevanja energetske infrastrukture več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja v zimskih razmerah. Rusija s stopnjevanjem retorike in napadov očitno skuša odvrniti članice zveze Nato in Evropske unije od neposrednega vojaškega angažmaja. Napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhove, saj ruska stran vsako obliko neposredne tuje vojaške pomoči interpretira kot vstop v odprt spopad. Zahodne države so se sicer zavezale k dolgoročni podpori Ukrajini, vendar ostajajo previdne glede dejanske namestitve svojih enot na bojiščih, da bi preprečile neposreden spopad med jedrskimi velesilami.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinska državna služba za kakovost izobraževanja je sprožila preiskavo informacij o obstoju šole v Kijevu, kjer naj bi poučevali v ruskem jeziku in uporabljali sovjetske učbenike in učne metode.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo je za torek, 6. januar 2026, napovedalo ponovno uvedbo načrtovanih omejitev pri dobavi električne energije po celotni državi. Po poročanju lokalnih oblasti bodo urniki izklopov veljali skozi celoten dan, ukrepi pa bodo najbolj prizadeli prestolnico Kijev in okoliško regijo. Odločitev o omejitvah sovpada s praznikom svetih treh kraljev oziroma ukrajinskim praznikom vodokršče, kar bo vplivalo na praznovanja prebivalstva. Sistem načrtovanih izklopov se v Ukrajini nadaljuje zaradi kritične preobremenjenosti in poškodb energetskega omrežja. Pristojne službe so prebivalce pozvale k racionalni porabi energije v obdobjih, ko bodo oskrbovani z elektriko, ter k spremljanju lokalnih objav o točnih urah izklopov za posamezna območja. Razmere ostajajo zaostrene, saj so tovrstni ukrepi postali stalnica v prizadevanjih za stabilizacijo nacionalnega elektroenergetskega sistema.

V Kijevu so našli mrtvo Ano Dagajevo, hčerko generala Jurija Dagajeva, ki je bil znan po svoji vlogi v primeru umora novinarja Georgija Gongadzeja, soustanovitelja Ukrajinske pravde.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ruske sile so ponoči izvedle nov val zračnih napadov na ukrajinsko prestolnico in njeno okolico, v katerih sta po navedbah lokalnih oblasti umrla dva človeka. Prva žrtev je bila zabeležena neposredno v Kijevu, druga pa v mestu Fastiv, ki leži jugozahodno od prestolnice. Ukrajinska vojska je zaradi nevarnosti raketnih napadov in napadov z droni razglasila rdeči alarm za celotno ozemlje države. Napadi so povzročili dodatno gmotno škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, medtem ko so enote protizračne obrambe aktivno poskušale prestreči sovražne izstrelke. Poročila o novih žrtvah potrjujejo trend stopnjevanja napadov na civilna središča, ki so se v zadnjem obdobju močno okrepili.

Ruske sile so v noči na ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle nov obsežen zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev in njeno širšo regijo. Po poročanju lokalnih oblasti in ukrajinskega tožilstva sta bila v napadih ubita najmanj dva človeka, več oseb pa je bilo ranjenih. Ena izmed žrtev je bil pacient v zasebni medicinski kliniki v kijevskem okrožju, ki je bila neposredno tarča izstrelkov. Napadi so povzročili znatno škodo na civilni infrastrukturi in stanovanjskih objektih, kjer so izbruhnili požari. Ukrajinska vojska je pred tem izdala opozorilo o nevarnosti raketnih napadov po celotni državi, saj so ruske sile uporabile kombinacijo dronov in raket. Današnje stopnjevanje nasilja sledi nizu preteklih smrtonosnih napadov na prestolnico, kar kaže na nadaljevanje ruske strategije uničevanja kritične in civilne infrastrukture. Reševalne ekipe so bile na terenu vso noč, medtem ko tožilstvo dokumentira posledice napadov kot dokaze o morebitnih vojnih zločinih.

Ruske letalske sile so v ponedeljek, 5. januarja 2026, izvedle zračni napad na ukrajinsko prestolnico Kijev, v katerem je po navedbah ukrajinske vojske umrl civilist. Gre za prvo poročano smrtno žrtev ruskih napadov na glavno mesto v koledarskem letu 2026, kar nakazuje na nadaljevanje silovitih spopadov in ciljanje urbanih središč. Napad na Kijev se je zgodil le nekaj dni po zaostritvi razmer, ko sta si obe strani izmenjali obtožbe o napadih na civilno infrastrukturo med novoletnimi praznovanji. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so ruski izstrelki dosegli območja v okolici prestolnice, kar je povzročilo strah pred novo valovo stopnjevanja sovražnosti. Incident se uvršča v širši okvir trajajoče ruske agresije, kjer so civilisti ponovno postali žrtve vojaških operacij v globini ukrajinskega ozemlja.

Nove ruske rakete in napadi z droni so ponovno ciljali na Kijev in njegovo okolico, pri čemer sta umrli dve osebi. Zračni alarmi so se oglasili po celotnem ozemlju, vojska pa je opozorila na številna gibanja ruskih raket in dronov. V okolici ukrajinske prestolnice so napadi zahtevali posredovanje reševalnih služb, pri čemer je ena oseba umrla, tri pa so bile ranjene v zasebni kliniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V nedeljo, 4. januarja dopoldne, je v kijevskem okrožju Obolon prišlo do silovite eksplozije terenskega vozila. Po uradnih podatkih ukrajinske policije je bilo v incidentu poškodovanih več oseb, ki so že prejele nujno medicinsko pomoč. Na prizorišču trenutno delujejo vse specializirane službe, vključno s pirotehniki in preiskovalci, ki ugotavljajo vzrok eksplozije. Policija v Kijevu je sprožila obsežno preiskavo, vendar podrobnosti o identiteti poškodovanih ali morebitnih osumljencih javnosti še niso razkrili. Okoliščine dogodka ostajajo nejasne, organi pregona pa so napovedali, da bodo dodatne informacije posredovali po zaključku prvega dela preiskave. Incident je povzročil precejšnjo materialno škodo na okolici in vznemirjenje med prebivalci prestolnice.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Po poročanju mestne policije je v kijevskem okrožju Obolon eksplodiral terenec. Incident se je zgodil v nedeljo, 4. januarja, in povzročil več ranjenih.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Ruski mediji, ki se sklicujejo na nemški časnik Berliner Zeitung, so poročali, da je ameriška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru za Ukrajino "najslabši signal", celo bolj zaskrbljujoč od težav na fronti in neuspešnih pogajanj. Operacija naj bi bila "pomembno opozorilo" za Kijev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

V ruskem raketnem napadu na severovzhodno ukrajinsko mesto Harkov sta bila ubita ženska in triletni otrok. Po navedbah lokalnih oblasti je bilo v napadu ranjenih še približno 28 ljudi, med katerimi je tudi dojenček. Napad se je zgodil le dan pred načrtovanimi ključnimi diplomatskimi pogovori v Kijevu, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji. Ruska stran je poročila o napadu in civilnih žrtvah zanikala, kljub neposrednim dokazom s terena o poškodovanih civilnih objektih. Incident v Harkovu predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja zračnih napadov na ukrajinska urbana središča. Mesto, ki leži blizu ruske meje, je že dlje časa tarča intenzivnega obstreljevanja, ki močno obremenjuje tamkajšnjo infrastrukturo in civilno prebivalstvo. Zadnji dogodki potrjujejo trend naraščajočega števila žrtev med najranljivejšimi skupinami, kar ukrajinske oblasti izpostavljajo kot dokaz namernega ciljanja civilnih ciljev s strani ruskih sil.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maliuka. Razlog za zamenjavo je osredotočanje Maliuka na posebne operacije. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, ki je nasledil Andrija Ermaka.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Ukrajinska prestolnica Kijev je postala prizorišče obsežnih kadrovskih premestitev v državnem vrhu, ki so se zvrstile tik pred nadaljevanjem ključnih pogajanj o vojni v Ukrajini. Gre za t.i. val personificiranih sprememb v politični in vojaški strukturi države, s katerimi želi ukrajinsko vodstvo utrditi svoje položaje in optimizirati delovanje administracije v času zaostrenih razmer. Podrobnosti o specifičnih imenih in novih funkcijah v tem trenutku še niso v celoti razkrite, vendar analitiki ocenjujejo, da gre za strateško reorganizacijo. Ta poteza prihaja v kritičnem času, ko se pričakujejo novi diplomatski napori za rešitev konflikta. Poročila iz Kijeva nakazujejo, da so te spremembe del širšega načrta za zagotovitev večje stabilnosti in učinkovitosti pri izvajanju obrambnih in diplomatskih nalog. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko se mednarodna javnost osredotoča na izid napovedanih pogovorov, ki bi lahko določili nadaljnji potek spopadov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Ukrajinsko državno energetsko podjetje Ukrenergo je za soboto, 3. januarja 2026, napovedalo izvajanje načrtovanih omejitev pri dobavi električne energije v večini ukrajinskih regij. Ukrepi, ki vključujejo vnaprej določene urnike izklopov, bodo najbolj prizadeli glavno mesto Kijev in okolico, kjer so pristojne službe že objavile podrobne sezname terminov za posamezne odjemalce. Glavni cilj teh ukrepov je ohranitev stabilnosti energetskega sistema, ki ostaja pod velikim pritiskom zaradi nenehnih obremenitev in poškodb infrastrukture. Lokalna podjetja, vključno z zasebnim ponudnikom DTEK, so prebivalce pozvala k varčni rabi energije in pripravi na obdobja brez napajanja. Gre za nadaljevanje sistemskih omejitev, ki so se v državi ponovno začele izvajati ob prehodu v novo leto. Energetiki poudarjajo, da so izklopi nujni za preprečevanje nekontroliranih razpadov omrežja, medtem ko se tehnične ekipe spopadajo z vzdrževanjem kritičnih objektov v zimskih razmerah.

Rusko obrambno ministrstvo je ponovilo zanikanje raketnih ali zračnih napadov na Harkov 2. januarja in trdilo, da informacije, ki jih širi Kijev, niso resnične. Ministrstvo je dodalo, da je do detonacije streliva prišlo v trgovskem centru v Harkovu, kjer naj bi ga skladiščili. Prav tako so izjavili, da so trditve Kijeva poskus preusmeritve pozornosti od domnevnega terorističnega napada ukrajinskih sil na civiliste v Horlah.