Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji utemeljili kot nujen odgovor na zaostrene geopolitične razmere in nedavne mednarodne dogodke. Preizkus, ki se je odvil v nedeljo, predstavlja prvo severnokorejsko raketno dejavnost v letu 2026. Pjongjang je ob tem uporabo novega orožja neposredno povezal z ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Severnokorejsko zunanje ministrstvo je dejanje Washingtona označilo za brutalno kršitev suverenosti in dokaz o brezobzirnosti ameriške politike. Kim Džong Un je poudaril, da je bil dosežen znaten napredek pri pripravi jedrskih sil na dejanske vojaške operacije. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je cilj teh dejavnosti vzpostavitev visokorazvite jedrske sile za odvračanje, ki bi preprečila morebitne poskuse strmoglavljenja režima, podobne tistim v Latinski Ameriki. Hipersonični sistem, ki so ga prvič testirali oktobra lani, velja za ključen del severnokorejske vojaške modernizacije. Pjongjang že desetletja trdi, da so njegovi oboroževalni programi izključno obrambne narave, namenjeni zaščiti pred ameriško agresijo.

Severna Koreja je v nedeljo izvedla prve letošnje preizkuse hipersoničnih raket, s čimer je nadaljevala svoj program razvoja naprednega oboroževanja. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, so rakete zadele cilje v morju približno 1000 kilometrov vzhodno od obale Korejskega polotoka. Preizkusu je osebno prisostvoval severokorejski voditelj Kim Džong Un. Dogodek predstavlja zaostritev regionalnih napetosti, saj gre za prvi tovrstni incident v letošnjem letu. Po poročanju agencije AFP je Kim Džong Un ob robu testiranj podal izjave, s katerimi se je posredno odzval na nedavno ameriško posredovanje v Venezueli. Severnokorejski režim hipersonično tehnologijo ocenjuje kot ključno za prebijanje sodobnih protiraketnih ščitov, kar povzroča zaskrbljenost v sosednjih državah in mednarodni skupnosti.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je nadzoroval izstrelitev naprednih hipersoničnih raket, kar so državni mediji označili za odgovor na trenutno zaostreno geopolitično krizo. Preizkus, ki se je zgodil v nedeljo, predstavlja prvi tovrstni vojaški manever Pjongjanga v letu 2026. Kim Jong Un je ob tem poudaril, da so mednarodni dogodki in kompleksne razmere jasno pokazali nujnost krepitve vojaške moči države, kar strokovnjaki razumejo kot neposreden odziv na nedavno ameriško operacijo v Venezueli. Pjongjang je Washington obtožil, da si s tovrstnimi akcijami, kot je bila aretacija Nicolása Madura, prizadeva za strmoglavljenje tujih vlad, kar Severna Koreja vidi kot grožnjo lastni suverenosti. Po navedbah uradne tiskovne agencije KCNA je država dosegla pomemben napredek pri pripravi svojih jedrskih sil na morebitno realno vojno. Namen testiranja novega orožja je vzpostavitev visoko razvite jedrske odračalne sile, ki bi preprečila podobne tuje posege v severnokorejsko politično ureditev.

Severna Koreja je uradno potrdila izvedbo novih raketnih preizkusov, pri čemer so pjongjanške oblasti sporočile, da gre za razvoj naprednih hiperzvočnih modelov. Po navedbah državnih medijev so s temi testi želeli preveriti tehnične zmogljivosti nove generacije orožja, ki naj bi se izogibalo obstoječim sistemom protiraketne obrambe. Voditelj Kim Džong Un je preizkuse utemeljil s trenutno geopolitično situacijo in potrebo po krepitvi nacionalne obrambe. Kljub trditvam Pjongjanga tuji strokovnjaki izražajo dvom o dejanski stopnji razvitosti teh orožij. Analitiki opozarjajo, da Severna Koreja pogosto pretirava pri opisu svojih tehnoloških dosežkov, čeprav nenehno stopnjevanje raketnih zmogljivosti povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Dogodek predstavlja novo stopnjo provokacij v regiji, ki so jih obsodile sosednje države in zahodne sile, saj tovrstni preizkusi kršijo več resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkus nove hiperzvočne rakete. Pjongjang je ob tem poudaril, da so bili testi neposreden odgovor na trenutne mednarodne okoliščine in naraščajoče geopolitične napetosti. Severnokorejske oblasti so kot ključen razlog za krepitev svojih odvračalnih zmogljivosti navedle nedavne vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli. Režim v Pjongjangu trdi, da je razvoj tovrstnega naprednega orožja nujen za zagotavljanje nacionalne varnosti v luči zunanjih groženj. Hiperzvočne rakete zaradi svoje izjemne hitrosti in manevrskih sposobnosti predstavljajo velik izziv za obstoječe sisteme protiraketne obrambe, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Pjongjang s stopnjevanjem pogostosti raketnih preizkusov jasno sporoča svojo namero po nadaljnji modernizaciji vojaškega arzenala kljub mednarodnim sankcijam in obsodbam.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Severna Koreja je v nedeljo pod osebnim nadzorom voditelja Kim Džong Una uspešno izvedla preizkusno izstrelitev hipersoničnih raket. Po navedbah severnokorejskih državnih medijev je vojska preizkusila napredno tehnologijo, ki omogoča manevriranje raket pri izjemno visokih hitrostih, kar otežuje njihovo prestrezanje s strani protiraketnih sistemov. Voditelj Kim Džong Un je ob tej priložnosti poudaril pomen tehnološkega napredka za nacionalno varnost in strateško odvračanje. Izstrelitev predstavlja nadaljevanje agresivnega programa testiranja orožja, ki ga Pjongjang izvaja kljub mednarodnim sankcijam. Južnokorejska vojska in japonske oblasti so potrdile, da so rakete dosegle načrtovane cilje v smeri Japonskega morja. Dogodek je povzročil dodatne napetosti v regiji, saj hipersonično orožje zmanjšuje odzivni čas sosednjih držav in povečuje tveganje za nenameren konflikt. Pjongjang vztraja, da so preizkusi del rutinskega posodabljanja obrambnih zmogljivosti države.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Severna Koreja je pod osebnim nadzorom voditelja Kim Jong-una izvedla preizkusno izstrelitev hipersonične rakete, kar predstavlja prvo tovrstno vojaško aktivnost Pjongjanga v letu 2026. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, so raketo izstrelili iz okrožja Ryokpo v prestolnici Pjongjang proti Japonskemu morju. Po uradnih navedbah je izstrelki uspešno zadel tarčo, ki je bila oddaljena 1000 kilometrov od mesta izstrelitve, s čimer so preverili pripravljenost in operativne zmogljivosti oborožitvenega sistema. Kim Jong-un je ob tem poudaril, da je bil preizkus nujen za vzdrževanje jedrskega odstraševanja v luči naraščajočih geopolitičnih kriz in mednarodnih razmer. Namen vojaške vaje je bila tudi praktična usposobitev raketnih enot za izvajanje bojnih nalog. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so sosednje države in Združene države Amerike pozorno spremljale premike severnokorejske vojske, ki kljub mednarodnim sankcijam nadaljuje z razvojem napredne raketne tehnologije.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Severnokorejska tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Severna Koreja 4. januarja 2024 izvedla preizkus hiperzvočnih raket.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih izstrelkov v svoje vzhodne vode, tik preden se je južnokorejski predsednik odpravil na Kitajsko. Kim Jong Un je nadzoroval preizkuse hipersoničnih izstrelkov in poudaril potrebo po okrepitvi jedrskega odvračanja države. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali, da bosta okrepili vezi in zaščitili regionalno stabilnost.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Kitajsko, da bi okrepil vezi med državama v času naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko glede Tajvana. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali k spodbujanju trgovine in varovanju regionalne stabilnosti. Obisk je potekal v senci severnokorejskih provokacij.

Severna Koreja je v nedeljo ob svoji vzhodni obali izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus v novem letu. Po navedbah južnokorejske vojske se je izstrelitev zgodila le dan po obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki velja za tesno zaveznico Pjongjanga. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je pred preizkusom obiskal vojaško tovarno, kjer je preveril stanje proizvodnje taktičnega vodenega orožja, kar nakazuje na nadaljnjo krepitev vojaških zmogljivosti države. Provokacija se je odvila le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika na uradni obisk na Kitajsko, kar stopnjuje napetosti v regiji. Pjongjang s temi dejanji nadaljuje strategijo kazanja moči v času globalnih političnih pretresov. Dogodek sledi obdobju intenzivnega vojaškega usposabljanja in modernizacije oborožitve, ki ga je Kim Jong Un napovedal že v preteklem letu, ko je vojsko pozval k pripravljenosti na takojšen spopad.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Severna Koreja je v nedeljo zjutraj proti morju ob svoji vzhodni obali izstrelila balistično raketo, so sporočili iz združenega poveljstva južnokorejskih oboroženih sil. Gre za prvo tovrstno izstrelitev po novembru lani, ko je Pjongjang opravil predhodne raketne teste. Incident predstavlja nadaljevanje vojaških dejavnosti režima pod vodstvom Kim Džong Una, ki po ocenah mednarodnih analitikov pospešuje militarizacijo države. Izstrelitev so potrdili tudi v Tokiu, kjer je japonska obalna straža opozorila na morebitno nevarnost za pomorski promet v regiji. Čeprav podrobnejši podatki o dosegu in tipu rakete še niso v celoti znani, dejanje sproža nove napetosti na Korejskem polotoku. Južnokorejska vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in v tesnem sodelovanju z ameriškimi zavezniki spremlja nadaljnje aktivnosti severnokorejskih sil.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Severna Koreja je v nedeljo proti morju ob svoji vzhodni obali izstrelila balistično raketo, kar je potrdil združeni poveljnik sil Južne Koreje. Vojaška aktivnost Pjongjanga se je zvrstila v času povečanih napetosti v regiji, incident pa je ponovno vzbudil pozornost mednarodne javnosti glede varnostnih razmer na Korejskem polotoku. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA je voditelj Kim Jong-un pred tem obiskal vojaško tovarno, kjer je opravil pregled proizvodnje taktičnega vodenega orožja. Ta poteza kaže na nadaljevanje krepitve severnokorejskega oboroževalnega programa in pripravljenosti njihove vojske. Izstrelitev predstavlja del širšega vzorca vojaških provokacij, ki jih Pjongjang uporablja za izkazovanje moči in odzivanje na skupne vojaške vaje sosednjih držav in Združenih držav Amerike. Analitiki ocenjujejo, da tovrstni preizkusi služijo tako tehničnemu izpopolnjevanju raketne tehnologije kot tudi doseganju političnih ciljev na mednarodnem prizorišču. Južnokorejska vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in v sodelovanju z zavezniki podrobno analizira parametre zadnjega poleta rakete.

Ameriške elitne enote so 3. januarja 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročanju tujih medijev so Madura nemudoma prepeljali v New York, kjer ga ameriško pravosodje obtožuje narkoterorizma ter vpletenosti v trgovino z mamili. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, je vključevala letalske in raketne napade na strateške cilje po državi, kar je povzročilo obsodbe s strani Rusije in Kitajske. Trumpova administracija je po aretaciji napovedala začasno upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Medtem ko so Združene države Amerike akcijo označile za uspešen boj proti kriminalu, so se znotraj ameriškega kongresa že pojavili prvi kritični glasovi. Demokrati so vlado obtožili, da je Kongresu prikrivala vojaške načrte in lagala o namerah v Latinski Ameriki. Španija je medtem ponudila posredovanje za mirno rešitev krize, saj so razmere v regiji po vojaškem posegu izjemno napete. Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je po dogodkih v Venezueli Donaldu Trumpu poslal ostro opozorilo.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih izstrelkov proti vzhodnim vodam, medtem ko je južnokorejski predsednik odpotoval na Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po okrepitvi jedrske odvračalne sile države. Kitajska in Južna Koreja sta obljubili okrepitev trgovine in zaščito regionalne stabilnosti.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Japonska je uradno protestirala proti Severni Koreji zaradi izstrelitve balističnih raket, ki po mnenju Tokia ogrožajo varnost. Japonski obrambni minister Šindžiro Koizumi je sporočil, da sta dve izstreljeni raketi dosegli višino 50 km in preleteli okoli 950 km.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila balistično raketo v smeri Japonskega morja, je sporočila južnokorejska vojska. Po navedbah uradnih virov v Seulu in Tokiu gre za nadaljevanje niza vojaških provokacij Pjongjanga v regiji. Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je namreč v zadnjem obdobju okrepil svojo prisotnost na terenu in po poročanju tamkajšnjih državnih medijev odredil obsežno povečanje proizvodnje orožja, kar vodi v stopnjevanje napetosti na Korejskem polotoku. Najnovejša izstrelitev se je zgodila v času, ko Severna Koreja vse pogosteje izvaja demonstracije sile. Vojaške dejavnosti Pjongjanga so odraz strateške odločitve vrha države za krepitev obrambnih zmogljivosti, kar vključuje tudi redne preizkuse raketne tehnologije. Dogodek sledi nedavnim napetostim v regiji, ki so jih spodbudili obiski visokih tujih predstavnikov v Južni Koreji in napovedi o novih oboroževalnih projektih Seula, vključno z načrti za izgradnjo jedrske podmornice, kar Pjongjang razume kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je obiskal palačo sonca Kumsusan, kjer sta pokopana njegov oče in dedek. Pri tem sta ga spremljali soproga Li Sol Čžu in hči Kim Džu E, kar je po poročanju tiskovne agencije KCNA prvi obisk hčerke v tem državnem mavzoleju. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodnih analitikov, ki Kim Džu E vse pogosteje označujejo za morebitno naslednico na čelu države. Prisotnost mlade hčerke na tako pomembnem državnem in simbolnem mestu utrjuje ugibanja o prihodnosti dinastije Kim. Obisk mavzoleja velja za eno najpomembnejših protokolarnih dejanj v Severni Koreji, s katerim voditelj potrjuje svojo legitimnost in spoštovanje do predhodnikov. Tokratna javna izpostavljenost družine v politično nabitem okolju nakazuje na premišljeno strategijo utrjevanja podobe stabilnega režima.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un se je v spremstvu svoje najstniške hčerke udeležil prvega uradnega obiska v družinskem mavzoleju v Pjongjangu. V palači Kumsusan, kjer počivata posmrtni ostanki njegovega očeta Kim Džong Ila in dedka Kim Il Sunga, je hči severnokorejskega voditelja prvič nastopila v uradni protokolarni vlogi na tem ideološko pomembnem kraju. Dogodek v državi velja za ključen simbolni korak, saj mavzolej predstavlja središče kulta osebnosti dinastije Kim. Obisk so v državnih medijih pospremili s fotografijami, ki poudarjajo tesno povezanost med voditeljem in njegovo domnevno naslednico. Čeprav njena uradna vloga še ni bila formalno opredeljena, njena vse pogostejša prisotnost na pomembnih državnih prireditvah in vojaških paradah sproža ugibanja o utrjevanju nasledstvene linije. Gre za nadaljevanje strateškega predstavljanja mlajše generacije vladajoče družine javnosti, kar naj bi zagotovilo stabilnost režima v prihodnosti.

Hči severnokorejskega voditelja Kim Jong-una je prvič obiskala družinski mavzolej, kar je po mnenju strokovnjakov utrdilo njen položaj kot potencialne naslednice. Obisk je bil označen kot redek simbolni korak, ki dodatno podžiga ugibanja o nasledstvu v Severni Koreji.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je na prvi dan novega leta obiskal mavzolej Kumsusan v Pjongjangu, kjer počivata njegov oče Kim Jong Il in dedek Kim Il Sung. Ob tej priložnosti ga je ponovno spremljala hči Kim Ju Ae, kar v mednarodni javnosti krepi ugibanja o njeni vlogi morebitne naslednice na čelu države. Obisk mavzoleja velja za pomembno simbolno dejanje, s katerim severnokorejski vrh potrjuje zvestobo dinastiji in ideološki kontinuiteti režima. Prisotnost mlade Ju Ae na tako pomembnem državniškem dogodku, ki sledi nizu njenih preteklih pojavljanj ob očetu, nakazuje na načrtno utrjevanje njene podobe v javnosti. Čeprav Pjongjang uradno še ni potrdil nasledstva, analitiki opozarjajo, da pogosta izpostavljenost v družbi očeta ob vojaških in državnih proslavah služi pripravi severnokorejskega ljudstva na prihodnjo generacijo vodstva. Fotografije, ki so jih objavili državni mediji, prikazujejo hčerko v ospredju obiska, kar še dodatno poudarja njen naraščajoči vpliv znotraj zaprtega političnega sistema.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je prvi dan novega leta s svojo hčerko Kim Džu Ae obiskal Sončno palačo Kumsusan, kjer počivata posmrtna ostanka njegovega dedka in očeta. Dogodek je v mednarodni skupnosti in v Pjongčangu ponovno sprožil burne razprave o tem, ali se hči pripravlja na vlogo prihodnje voditeljice države. Gre za enega v vrsti javnih nastopov, kjer se Kim Džong Un pojavlja v spremstvu svoje hčerke, kar strokovnjaki interpretirajo kot jasen politični signal utrjevanja dinastične kontinuitete. Obisk spomenika Kim Il Sunga in Kim Džong Ila na prvi dan leta velja za simbolno izjemno pomembno dejanje, ki potrjuje legitimnost trenutne oblasti. Analitiki poudarjajo, da pogosta prisotnost Kim Džu Ae na pomembnih državnih dogodnikih krepi teorijo, da jo oče sistematično predstavlja kot svojo naslednico. Čeprav uradni Pjongčang nasledstva še ni potrdil, simbolika skupnih fotografij in lokacij obiskov po mnenju poznavalcev ne pušča veliko prostora za dvom o namenih severnokorejskega režima.

Kim Ju-ae, hči severnokorejskega voditelja Kim Jong-una, je v spremstvu staršev opravila svoj prvi uradni obisk v palači sonca Kumsusan, kjer so pokopani njeni predniki. Po poročanju severnokorejskih državnih medijev, na katere se sklicuje tiskovna agencija Reuters, se je mlada hči skupaj z očetom in materjo poklonila spominu na nekdanja voditelja države, Kim Il-sunga in Kim Jong-ila. Dogodek v Pjongjangu je pritegnil mednarodno pozornost, saj dejanje še dodatno potrjuje ugibanja tujih analitikov, da se dekle pripravlja na prevzem vodenja države v prihodnosti. Prisotnost Kim Ju-ae na tako simbolno pomembnem kraju, kot je družinski mavzolej, predstavlja močan signal o nasledstvu znotraj dinastije Kim. Državni mediji so obisk predstavili v kontekstu ohranjanja revolucionarne tradicije in kontinuitete oblasti. Čeprav Pjongjang uradno še ni potrdil, da je dekle izbrana naslednica, njeno redno pojavljanje ob očetu na ključnih državnih dogodkih in vojaških paradah krepi prepričanje, da Kim Jong-un sistematično utrjuje njen položaj v severnokorejski politični hierarhiji.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob začetku leta 2026 obiskal palačo sonca Kumsusan v Pjongjangu, kjer je izkazal spoštovanje pokojnim voditeljem države, Kim Il Sungu in Kim Džong Ilu. Pri tem dogodku sta ga spremljali soproga Ri Sol Džu in hčerka Kim Džu Ae, kar je po poročanju tujih tiskovnih agencij in državnih medijev prvič, da se je hčerka udeležila tega specifičnega protokolarnega obreda ob prvem januarju. Njena prisotnost na tako pomembnem ideološkem dogodku dodatno krepi ugibanja o njenem položaju v državni hierarhiji. Analitiki poudarjajo, da je bila Kim Džu Ae na uradnih fotografijah postavljena v središče, kar naj bi pošiljalo pomemben politični signal o prihodnosti dinastije Kim. Od svojega prvega javnega nastopa leta 2022 se hčerka severnokorejskega voditelja pogosto pojavlja na ključnih državnih prireditvah, vključno z vojaškimi paradami in preizkusi balističnih raket. Tokratni obisk mavzoleja, kjer počivata njena dedek in pradedek, utrjuje njeno vlogo kot potencialne naslednice v severnokorejskem političnem sistemu. Obisku so se pridružili tudi najvišji predstavniki partije, vlade in vojske.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Obisk hčerke Kim Jong Una, Kim Ju Ae, v družinskem mavzoleju je ponovno sprožil ugibanja o tem, ali jo pripravljajo na prevzem oblasti. Analitiki menijo, da je to lahko znak njene vse večje vloge kot potencialne naslednice v severnokorejskem režimu.

Kim Jong-un je novo leto 2026 proslavil s soprogo in hčerko Ju-ae, s katerima si je ogledal razkošne glasbene in plesne nastope na stadionu Prvega maja v Pjongjangu. Ju-ae je prvič obiskala družinski mavzolej, kar po mnenju strokovnjakov krepi njen položaj kot potencialne naslednice očeta.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje pripadnikom oboroženih sil, ki so bili napoteni v tujino in se tam borijo na strani ruskih sil. Kim je poudaril, da vojaki pogumno izpolnjujejo ukaze domovine na tujih tleh, ter jih pozval k nadaljnjemu pogumu, pri čemer je izpostavil neomajno podporo tako Pjongjanga kot Moskve. Po poročanju uradne tiskovne agencije KCNA je voditelj dejal, da ti vojaki krepijo nepremagljivo zavezništvo z bratskim ruskim ljudstvom. Po navedbah južnokorejskih in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v Rusijo poslala več tisoč vojakov za podporo invaziji na Ukrajino, ki traja že skoraj štiri leta. Po ocenah Seula je bilo v spopadih doslej ubitih najmanj 600 severnokorejskih častnikov. V zameno za vojaško pomoč naj bi Moskva Pjongjangu zagotavljala finančno podporo, hrano, energente in napredno vojaško tehnologijo, kar dodatno krepi strateško sodelovanje med državama v času globalnih napetosti.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje severnokorejskim vojakom, ki so napoteni na bojišča v Rusiji. Odnose med Pjongjangom in Moskvo je opisal kot neuničljivo vojaško zavezništvo, kar odraža vse tesnejše sodelovanje med državama v luči konflikta v Ukrajini. Kim se je udeležil novoletnih praznovanj v Pjongjangu v družbi svoje žene in hčerke, kjer je poudaril pomen strateškega partnerstva z Rusijo, medtem ko se v svojem govoru ni neposredno dotaknil politike do Združenih držav Amerike. Kljub uradnemu proslavljanju poročila tujih tiskovnih agencij, vključno s tiskovno agencijo AFP, opozarjajo na težke razmere, v katerih so se znašli severnokorejski vozniki in vojaki na ruskih tleh. Medtem ko Pjongjang krepi svojo samozavest na mednarodnem prizorišču s pomočjo Rusije, diplomatske geste, kot so darila ruske strani za Kim Jo Džong, kažejo na poglobitev osebnih vezi med vodstvi obeh držav. Analitiki poudarjajo, da gre za načrtno krepitev vojaške osi, ki neposredno vpliva na potek vojne v Ukrajini.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob novem letu poslal čestitko vojakom in častnikom Korejske ljudske armade, ki so nameščeni v Ruski federaciji. V svojem nagovoru, ki ga je objavila državna tiskovna agencija KCNA, je izpostavil njihovo vlogo pri krepitvi zavezništva in prijateljskih odnosov med Pjongjangom in Moskvo. Po njegovih besedah prizadevanja vojakov na tujem prispevajo k trdnejšim vezem med državama, kar potrjuje globoko strateško partnerstvo. Kim je v sporočilu nagovoril pripadnike vojske, ki po navedbah tujih obveščevalnih služb sodelujejo v vojaških operacijah na strani Rusije. Poudaril je pomen njihove službe za nacionalne interese in utrjevanje mednarodnega položaja Severne Koreje v okviru trenutnih globalnih varnostnih razmer. Čestitka prihaja v času okrepljenega vojaškega sodelovanja med državama, ki vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Južnokorejsko ministrstvo za združitev je v sredo objavilo strateški načrt za obdobje 2026–2028, v katerem kot prednostno nalogo izpostavlja potrjevanje usode sorodnikov družin, ki jih je ločila korejska vojna. Seul namerava v primeru izboljšanja trenutno napetih odnosov s Severno Korejo nemudoma sprožiti postopke za ponovno vzpostavitev izmenjav tako na vladni kot na civilni ravni. Načrt predvideva sistematično iskanje informacij o preživelih sorodnikih na severu polotoka, kar ostaja eno najbolj perečih humanitarnih vprašanj v regiji. Državno organizirana srečanja družin so bila prekinjena po avgustu 2018 zaradi ohladitve odnosov med državama. Razmere so se dodatno poslabšale leta 2019, ko je severnokorejski voditelj Kim Jong-un ukazal odstranitev južnokorejskih objektov v turističnem območju Mount Kumgang, vključno z infrastrukturo za srečanja ločenih družin. Kljub trenutnemu zastoju si južnokorejska stran prizadeva pripraviti pravne in logistične okvire, ki bi omogočili takojšnje ukrepanje, če bi Pjongjang pokazal pripravljenost na dialog.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je med obiskom tovarne orožja ukazal obsežno reorganizacijo vojaških sil, ki bo temeljila na novih raketnih sistemih dolgega dosega. Po poročanju državnih medijev je Kim pozval k znatnemu povečanju proizvodnje večcevnih metalcev raket, za katere trdi, da so sposobni popolnoma uničiti sovražnika. Gre za sisteme kalibra 600 mm, ki v vojaški doktrini Pjongjanga zapolnjujejo vrzel med tradicionalno artilerijo in balističnimi raketami kratkega dosega. Novi sistemi so ključni del načrtov za prihodnje konvencionalne in jedrske napade, kar povečuje napetosti na Korejskem polotoku, saj lahko ti raketometi dosežejo cilje po celotni Južni Koreji. Kimova direktiva sovpada s pripravami na deveti kongres Delavske stranke Koreje, kjer naj bi uradno potrdili novo fazo razvoja nacionalne obrambe. Pjongjang s temi potezami stopnjuje svojo vojaško pripravljenost in demonstrira tehnološki napredek v oboroževalni industriji.

Severna Koreja je pod vodstvom Kim Džong Una izvedla preizkus strateških manevrirnih raket dolgega dosega, kar predstavlja nov korak v krepitvi njenih jedrskih zmogljivosti. Po navedbah severnokorejske tiskovne agencije KCNA so vaje potekale 28. decembra v Zahodnem morju, njihov namen pa je bil preveriti sposobnost za protinapad in delovanje strateških enot. Severnokorejski voditelj je ob tem poudaril pomen teh sistemov za odvračanje morebitnih sovražnih groženj. Poleg raketnih preizkusov je Pjongjang javnosti pokazal tudi napredek pri gradnji svoje prve podmornice na jedrski pogon. Razvoj tovrstnega plovila bi Severni Koreji omogočil večjo mobilnost in prikritost pri morebitni uporabi jedrskega orožja. Ta dejanja so neposredno povezana s preteklimi ukazi Kim Džong Una o pospešitvi proizvodnje orožja in širitvi vojaškega arzenala, kar dodatno zaostruje varnostne razmere na Korejskem polotoku in povečuje napetosti z Združenimi državami Amerike ter Južno Korejo.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un in visoki ruski uradniki so v novoletnih poslanicah poudarili utrjevanje medsebojnih vezi, ki sta jih državi v zadnjem letu močno okrepili. Kim je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izpostavil, da je zavezništvo med Pjongjangom in Moskvo zapečateno s skupno prelito krvjo, kar se neposredno nanaša na severnokorejsko podporo Rusiji v ukrajinskem konfliktu. Voditelj je izrazil prepričanje v neomajno zavezništvo, ki temelji na skupnih interesih in odporu proti zahodnim pritiskom. Ruska stran je prek podpredsednika varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva odgovorila z napovedjo novih možnosti za dvostransko sodelovanje v letu 2024. Moskva in Pjongjang nameravata graditi na dosežkih preteklega leta, ko so se vojaški in diplomatski stiki med državama intenzivirali. Takšna retorika potrjuje, da se Severna Koreja in Rusija vse tesneje povezujeta v geopolitični blok, ki neposredno izziva obstoječo mednarodno ureditev pod vodstvom ZDA in njihovih zaveznic.