Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sprožil obsežno reorganizacijo v vrhu ukrajinske državne uprave in varnostnih struktur, medtem ko se Kijev pripravlja na odločilna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike. Zelenski je napovedal zamenjavo vodje varnostne službe SBU Vasilija Maljuka, ki se bo po novem osredotočil na asimetrično vojskovanje in specialne operacije. Na čelo predsednikovega urada je imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR), ki bo zamenjal Andrija Jermaka. Poleg varnostnih sprememb je predsednik v svojo ekipo pritegnil nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland, ki bo opravljala naloge svetovalke za gospodarski razvoj. Kadrovske osvežitve sovpadajo z intenzivnimi diplomatskimi dejavnostmi v Kijevu, kjer so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz 15 držav zaveznic, vključno z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Razpravljali so o mirovnem načrtu, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti že 90-odstotno usklajen. Zelenski si prizadeva, da bi se vrhunsko srečanje z ameriškim vodstvom odvilo še pred koncem januarja. Pogovori se bodo prihodnji teden nadaljevali v Parizu, kjer naj bi oblikovali t. i. koalicijo voljnih za zagotavljanje prihodnjih varnostnih jamstev Ukrajini, kar bi preprečilo ponovitev ruske agresije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil Vasila Maljuka s položaja načelnika varnostne službe SBU, s čimer se nadaljuje obsežno preoblikovanje ukrajinskega varnostnega in političnega vrha. Maljuk bo svojo kariero nadaljeval znotraj struktur SBU, vendar na drugem položaju, kar kaže na to, da predsednik ohranja zaupanje v njegove strokovne sposobnosti, hkrati pa zahteva sveže vodstvo v tej ključni obveščevalni instituciji. Najnovejša kadrovska menjava je tesno povezana z odločitvijo Zelenskega, da na vplivno mesto vodje svojega kabineta imenuje Kirila Budanova, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo GUR. Te spremembe v vrhu varnostnih organov in administracije odražajo strategijo ukrajinskega predsednika za optimizacijo delovanja države sredi trajajočega konflikta, saj na ključne položaje postavlja osebnosti, ki so se izkazale na bojišču in pri obveščevalnem delu.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 5. januarja uradno imenoval Serhija Kislico na položaj prvega namestnika vodje urada predsednika Ukrajine. Kislica, ki je pred tem opravljal funkcijo prvega namestnika ministra za zunanje zadeve, bo na novem položaju tesno sodeloval s Kirilom Budanovom, ki je vodenje urada prevzel le nekaj dni prej. Odločitev o imenovanju je bila potrjena z uradnim dekretom, ki je bil javno objavljen na spletnih straneh predsednikove administracije. Ta kadrovska poteza predstavlja pomembno prestrukturiranje ukrajinskega političnega vrha, saj se v urad predsednika seli izkušen diplomat z močnimi mednarodnimi izkušnjami. Imenovanje Kislice poteka v času, ko Ukrajina krepi svoje notranje in zunanjepolitične strukture, hkrati pa odraža zaupanje Zelenskega v kadre, ki so se izkazali v resorju zunanjih zadev. Nova vodstvena ekipa urada predsednika, ki jo zdaj sestavljata Budanov in Kislica, bo ključna pri oblikovanju prihodnjih strateških odločitev države.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključno kadrovsko rotacijo v najožjem krogu svojih sodelavcev, ko je na mesto vodje predsedniškega urada imenoval dotedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova. Zelenski je odločitev utemeljil s potrebo po okrepitvi varnostnega in diplomatskega sektorja v državi ter poudaril, da bo Budanov s svojimi izkušnjami okrepil ukrajinsko pogajalsko ekipo. Gre za strateško potezo, s katero želi Kijev v času trajajočega konflikta izboljšati operativno učinkovitost državnega aparata. Analitiki in nekateri mediji, vključno s poročanjem Washington Posta, so imenovanje pospremili z namigovanji, da bi Budanov v prihodnosti lahko postal celo morebitni naslednik Zelenskega na čelu države. Projekt »naslednik« bi lahko pomenil pripravo Budanova na prevzem večjih političnih odgovornosti, čeprav uradni Kijev tovrstna ugibanja zavrača in poudarja le vojaško-politično nujnost zamenjave. Na Budanovo prejšnje mesto v GUR je bil sočasno imenovan Oleg Ivaščenko, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih prizadevanj, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Jermak se je moral s položaja posloviti po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov glede domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti in krepitev obrambnih sil. Istočasno se je v regiji Herson razplamtel nov spor glede odgovornosti za civilne žrtve. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, kjer so prebivalci praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi dveh mladoletnikov. Še 31 oseb naj bi bilo ranjenih. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojnim namenom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generalmajorja Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki je odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Imenovanje velja za pomemben strateški premik, saj se Ukrajina pripravlja na okrepljena diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije, pri čemer Zelenski poudarja potrebo po osredotočanju na obrambno-varnostna vprašanja. Medtem ko se v Kijevu na pogovorih o mirovnih predlogih in varnostnih jamstvih mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 zavezniških držav, se napetosti z Rusijo še naprej stopnjujejo. Moskva je Washingtonu posredovala domnevne dokaze o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco Vladimirja Putina na Valdaju, kar naj bi bil razlog za revizijo ruskih pogajalskih izhodišč. Hkrati Rusija trdi, da je ukrajinski napad v okupirani vasi Horli zahteval 27 življenj, kar Kijev odločno zanika in opozarja na možne ruske provokacije pod tujo zastavo v času božičnih praznikov po julijanskem koledarju. Na bojišču so ruske sile leta 2025 dosegle največje ozemeljske premike po prvem letu vojne, saj so zavzele več kot 5.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub diplomatskim prizadevanjem, ki jih podpirajo Združene države Amerike in naj bi vodila do vrha voditeljev konec januarja, ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ni pokazal pripravljenosti na popuščanje, temveč je ponovil vztrajanje pri vojaških ciljih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči okrepljenih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega obrambnega aparata, na tem ključnem mestu zamenjuje predhodnika, ki je odstopil zaradi korupcijskega škandala. Zelenski je poudaril, da se mora država v trenutni fazi osredotočiti predvsem na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi pogovori z evropskimi varnostnimi svetovalci v Kijevu, kjer razpravljajo o mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike in o finančnem paketu za obnovo države v vrednosti 800 milijard dolarjev. Medtem ko se diplomatski pritiski stopnjujejo, so razmere na bojišču napete; po analizah je Rusija v letu 2025 zavzela največ ukrajinskega ozemlja od začetka invazije. Hkrati so se pojavile nove medsebojne obtožbe o napadih na civilne cilje, vključno z domnevnim napadom na vas v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo 27 ljudi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na ključni položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Ta strateška poteza prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in drznih figur ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je odstopil po lanskem korupcijskem škandalu. Zelenski je poudaril, da se mora država zdaj prednostno osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in prihajajoča mirovna pogajanja. Medtem ko se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, ki usklajujejo podrobnosti mirovnega načrta, se razmere na bojišču in v informacijski vojni zaostrujejo. Ruska stran trdi, da je v ukrajinskem napadu z droni na okupirano vas Horli v regiji Herson umrlo 27 ljudi, kar Kijev odločno zavrača in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so se pojavile navedbe o domnevnih dokazih o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki jih je Rusija predala predstavnikom ZDA, vendar ameriške obveščevalne službe CIA in NSA teh trditev niso potrdile. Analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar povečuje pritisk na ukrajinsko vodstvo pred napovedanimi vrhovi v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, potem ko je Andrij Jermak odstopil. V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost evropskih držav, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih in načrtih za končanje vojne v Ukrajini, o katerih so se pogajali ZDA. Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav so v soboto obiskali Kijev, kjer so s predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori državi. Srečanje se je odvilo v času stopnjevanja diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike, katerih cilj je končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini. Pogovori so služili kot pripravljalna faza za prihajajoči vrh voditeljev, na katerem bodo poskušali doseči napredek pri implementaciji mirovnih načrtov. Delegacije so se osredotočile na konkretne mehanizme za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji in obnovo uničene infrastrukture. Ukrajinska stran je poudarila pomen hitre integracije v zahodne varnostne strukture, medtem ko so zavezniki preučevali možnosti za dodatno finančno pomoč. Obisk v Kijevu potrjuje tesno usklajenost mednarodne skupnosti z administracijo predsednika Zelenskega, ki je nedavno preoblikoval svojo najožjo ekipo, da bi okrepil obrambni in varnostni sektor pred ključnimi pogajanji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega vojnega napora, bo na tem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi protikorupcijske preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje zaradi poročil o civilnih žrtvah v vasi Horli v okupiranem delu regije Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskim dronom na lokalno kavarno in hotel naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Ukrajinski generalštab je navedbe o napadu na civilne cilje odločno zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno ruske vojaške objekte in energetsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz evropskih držav in drugih zaveznikov, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, medtem ko ZDA vodijo diplomatsko pobudo za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje na vrh voditeljev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti ukrajinskih obrambnih sil, je vodenje obveščevalcev prevzel že leta 2020, zdaj pa bo v ožjem krogu predsednika odgovoren za vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Zelenski je prejšnjega vodjo kabineta Andrija Jermaka razrešil zaradi preiskave o domnevni korupciji v energetskem sektorju, ki so jo sprožili protikorupcijski organi. Do imenovanja Budanova prihaja v obdobju povečanih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Medtem so ruske oblasti v regiji Herson obtožile Ukrajino za napad z dronom na kavarno in hotel v vasi Horli, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške cilje in energetsko infrastrukturo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja, kar so področja, ki jih nadzoruje urad predsednika. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki ga je Zelenski razrešil zaradi preiskav protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Istočasno se strani spopadata z novimi obtožbami glede napadov na civilne cilje. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v okupirani vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Kijev je obtožbe o napadih na civiliste odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da njihove sile dosledno spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo napade izključno na ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojski.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradni izjavi poudaril, da ne načrtuje zamenjave vrhovnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine Aleksandra Sirskega. Odziv predsednika je sledil intenzivnim ugibanjem v javnosti in medijih o morebitni razrešitvi Sirskega, ki so se pojavila v času obsežnih kadrovskih sprememb v najožjem krogu ukrajinskega vodstva. Zelenski je s tem poskušal stabilizirati razmere v vojaškem vrhu, medtem ko država nadaljuje obrambo pred rusko agresijo. Izjava prihaja le nekaj dni po tem, ko je predsednik izvedel več ključnih imenovanj v varnostnem in diplomatskem sektorju, vključno s premestitvijo Kirila Budanova na čelo predsedniškega urada. Kljub številnim rotacijam na strateških položajih Zelenski ohranja zaupanje v trenutno vojaško vodstvo, ki ga predstavlja Sirski. Poudaril je, da so kadrovske odločitve usmerjene v krepitev učinkovitosti države, vendar Sirski ostaja na svojem položaju kot ključna figura obrambne strategije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključni položaj vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel, s čimer bo prevzel odgovornost za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in diplomatski vidik pogajanj. Predsednik je poudaril, da urad potrebuje voditelja z izkušnjami na teh področjih, medtem ko se država osredotoča na doseganje pravičnega miru. Imenovanje sledi odstopu vplivnega Andrija Jermaka, ki je s položaja odšel konec novembra lani, kmalu zatem pa so se pojavile informacije o preiskavah Nacionalnega protikorupcijskega urada (NABU). Poleg kadrovskih sprememb je Zelenski v novoletnem nagovoru razkril, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen, vendar bodo zadnji koraki ključni za stabilnost Evrope. Budanov je ob prevzemu funkcije napovedal nadaljevanje boja proti sovražniku in obrambo države kot osrednji prioriteti nove administracije.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnji vrh voditeljev.

Kremlj je ZDA predal dokaze, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad na Putinovo rezidenco. Zelenski je medtem izrazil pričakovanje, da se bo konec januarja ponovno srečal s Trumpom, da bi razpravljal o ukrajinskem mirovnem načrtu. Trump je Putina kritiziral, da "ubija preveč ljudi". Zelenski je namignil, da bi Trump lahko z Vladimirjem Putinom ravnal enako kot z Nicolasom Madurom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel in poudaril, da bo njegova nova vloga usmerjena v kritična vprašanja varnosti in obrambe države. Zelenski je ob tem izpostavil, da so prioritete Ukrajine trenutno razvoj obrambnih sil, krepitev varnosti ter diplomatska pot v pogajanjih, za kar naj bi bil Budanov zaradi svojih izkušenj najprimernejša izbira. Imenovanje prihaja v času, ko je predsednik Zelenski napovedal, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu glede osnutka dogovora pa je predsednik opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih za prihodnost Evrope. Budanov bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred kratkim odstopil, nova kadrovska osvežitev pa naj bi prinesla strateški premik k močnejši integraciji obveščevalnih podatkov v civilno-politično odločanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času povečanih diplomatskih prizadevanj Združenih držav Amerike za končanje ruske invazije, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država v prihodnje osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi preiskave protikorupcijskih organov zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Istočasno so ruske oblasti v zasedeni regiji Herson sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na vas Horli naraslo na 27. Po navedbah ruske preiskovalne komisije naj bi droni zadeli kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne tarče odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo okupacijskim silam.

Kremlj je predal ameriškim uradnikom domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco. Volodimir Zelenski je namignil, da bi moral Donald Trump enako kot z Nicolasom Madurom, postopati tudi z Vladimirjem Putinom. CNN je poročal o strahu, da bo aretacija Nicolasa Madura sprožila tretjo svetovno vojno. Zelenski je napovedal ponovno srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, ker naj bi ta ubijal preveč ljudi.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, šefa vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega predsedniškega urada. Budanov naj bi imel v Ukrajini legendaren sloves zaradi domnevnih pogumnih operacij proti Rusiji. V Kijevu so potekali pogovori med svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zaveznikov o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, medtem ko si ZDA prizadevajo za diplomatsko rešitev vojne. Zelenski je zatrdil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilne cilje in energetsko infrastrukturo. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z droni na hotel in kavarno v vasi Horly v zasedeni regiji Herson naraslo na 27, med ubitimi pa sta tudi dva mladoletnika. Ukrajina je navedbe o napadih na civiliste zavrnila in poudarila, da njene sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno vojaške in energetske objekte. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poročal o obsežnem ruskem napadu z več kot 200 droni, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskemu energetskemu omrežju v sedmih regijah. Do stopnjevanja sovražnosti prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiriletne vojne. Zelenski je ob tem izvedel ključno kadrovsko menjavo in na mesto vodje svojega kabineta imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, s čimer želi okrepiti varnostni in obrambni sektor v ključni fazi pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in prepoznavnih osebnosti vojne, bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po začetku preiskave protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na vprašanja varnosti, krepitev obrambnih sil in mirovna pogajanja, ki jih vodi urad predsednika. Istočasno se državi zapletata v oster verbalni spor glede smrtonosnega napada v zasedeni vasi Horli v regiji Herson. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi sta bila tudi dva otroka. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil in sporočil, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško infrastrukturo in energetske objekte okupatorja. Generalštab ukrajinske vojske je objavil seznam zadetih ciljev, na katerem pa vasi Horli ni bilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru obsežne reorganizacije državnega vrha na položaj obrambnega ministra imenoval Mihajla Fedorova, dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo in podpredsednika vlade. Zelenski je v večernem nagovoru pojasnil, da želi s to potezo spremeniti format delovanja obrambnega ministrstva, kar nakazuje na večji poudarek na tehnološkem napredku in digitalizaciji vojaških procesov. Poleg sprememb v obrambnem resorju je prišlo do ključnih premikov v predsednikovem kabinetu in obveščevalnih službah. Kiril Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (GUR), je prevzel vodenje urada predsednika, medtem ko je vodenje GUR prevzel Oleg Ivaščenko. Ti kadrovski premiki odražajo prizadevanja Kijeva za utrditev varnostnega in diplomatskega sektorja sredi trajajočega konflikta, pri čemer Zelenski stavi na preizkušene kadre iz obveščevalnih in tehnoloških struktur.

Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maliuka. Razlog za zamenjavo je osredotočanje Maliuka na posebne operacije. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, ki je nasledil Andrija Ermaka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Britanski vojaški analitik Alexander Mercouris je v analizi za svoj kanal na platformi YouTube izjavil, da bi morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika lahko napovedovalo skorajšnji poraz Ukrajine. Po navedbah Mercourisa takšna kadrovska poteza kaže na to, da Washington začenja priznavati neuspeh v tradicionalnem vojskovanju in se pripravlja na drugačne oblike delovanja pod vodstvom sedanjega vodje vojaške obveščevalne službe (GUR). Analitik trdi, da bi Budanov, ki je v Rusiji uvrščen na seznam teroristov in ekstremistov, na novem položaju predstavljal prehod k asimetričnim metodam, kar naj bi bil po njegovem mnenju znak obupa v Kijevu. Mercouris meni, da zamenjava v najožjem krogu predsednika Volodimirja Zelenskega odraža globoko politično in vojaško krizo, v kateri se je znašel ukrajinski režim ob stopnjevanju ruskih pritiskov na fronti. Navedbe temeljijo na predvidevanjih o prestrukturiranju oblasti, ki bi lahko korenito spremenilo strategijo vodenja države v času konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dotedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova imenoval za novega vodjo urada predsednika. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times naj bi bila ta kadrovska poteza strateško usmerjena v omejevanje Budanovih političnih ambicij. Analitiki ocenjujejo, da želi Zelenski s premestitvijo Budanova v svojo administracijo preprečiti njegovo morebitno kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, kjer bi mu lahko predstavljal resnega tekmeca. Budanov, ki velja za tesnega zaveznika Združenih držav Amerike in je po navedbah tujih medijev opravil usposabljanje pod okriljem ameriške obveščevalne agencije CIA, bo na novem položaju zamenjal dosedanje vodstvo. Hkrati je Zelenski na čelo vojaške obveščevalne službe imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Te spremembe v vrhu ukrajinskega varnostnega in političnega aparata se dogajajo v obdobju, ko mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Rusijo, pozorno spremlja razprave o izvedbi volitev v Ukrajini.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump bi lahko negativno ocenil morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju Alessandra Orsinija, profesorja sociologije na rimski univerzi Luiss, bi takšna kadrovska poteza neposredno nasprotovala mirovnim načrtom, ki jih pripravlja ameriška administracija. Orsini je v pogovoru za časnik Il Fatto Quotidiano izpostavil, da bi vzpon Budanova, ki velja za zagovornika ostrejše vojaške linije, lahko povzročil napetosti v odnosih med Kijevom in Washingtonom. Analiza kaže, da bi Trump imenovanje Budanova razumel kot oviro pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer in iskanje diplomatske rešitve konflikta. To se sklada s širšimi poročili o naraščajočem razkoraku med zahtevami ukrajinskega vrha po varnostnih jamstvih in Trumpovo vizijo zunanje politike, ki naj bi bila manj naklonjena obsežnim vojaškim zavezam. Dogajanje v Kijevu tako ostaja pod strogim nadzorom mednarodnih opazovalcev, saj bi kadrovske rošade lahko bistveno vplivale na prihodnjo dinamiko podpore ZDA Ukrajini.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Češki predsednik Petr Pavel je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi novoletnega nagovora predsednika poslanske zbornice Tomia Okamure (SPD), ki je ostro kritiziral vojaško pomoč Ukrajini in ukrajinske državljane označil za tatove. Pavlova izjava sledi burnim odzivom v češki in mednarodni javnosti, pri čemer predsednik načrtuje nujne pogovore s premierjem Andrejem Babišem o prihodnjem statusu Okamure. Opozicijske stranke, vključno s Pirati, ODS in gibanjem STAN, so že sprožile postopke za njegovo odstavitev s čela spodnjega doma parlamenta, saj njegove besede ocenjujejo kot škodljive za ugled države. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naznanil pomembne kadrovske premike v varnostnem aparatu. Dosedanji vodja zunanje obveščevalne službe (SVR) Oleh Ivaščenko bo prevzel vodenje vojaške obveščevalne službe (GUR). Zamenjal bo Kirila Budanova, ki se seli na čelo predsedniške pisarne. Budanov na tem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je bil odstavljen zaradi povezav z obsežnim korupcijskim škandalom, ki je pretresel najožji krog ukrajinskega vodstva. Ta korak v Kijevu interpretirajo kot poskus utrditve transparentnosti sredi trajajoče ruske agresije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širšega preoblikovanja vladnega kabineta za novega obrambnega ministra predlagal Mihajla Fedorova, ki je do sedaj vodil ministrstvo za digitalno preobrazbo. 34-letni Fedorov bo na tem ključnem položaju zamenjal dosedanjega ministra, kar je del širše strategije prestrukturiranja ukrajinskega obrambnega ministrstva v času trajajočih vojaških operacij. Odločitev je Zelenski sporočil v video nagovoru, v katerem je poudaril potrebo po spremembi strukture obrambnega resorja. Preoblikovanje vlade se je začelo že z imenovanjem Kirila Budanova, dosedanjega vodje vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta ukrajinskega predsednika. Ta kadrovska menjava je sprožila verižno reakcijo imenovanj, s katero želi ukrajinski državni vrh osvežiti ekipo in prilagoditi vodenje države trenutnim varnostnim izzivom. Fedorov, ki velja za tesnega sodelavca Zelenskega, je znan predvsem po digitalizaciji javne uprave in uvajanju tehnoloških inovacij na bojišču.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza se je zgodila v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru napovedal obsežne kadrovske spremembe v vrhu državne obrambe in administracije. Sedanji minister za obrambo Denis Šmihal naj bi po predsednikovem predlogu zapustil svoj položaj, na njegovo mesto pa bi stopil sedanji minister za digitalizacijo in podpredsednik vlade Mihajlo Fedorov. Zelenski je ob tem pojasnil, da je Šmihalu ponudil vodenje drugega pomembnega državnega področja, s čimer želi osvežiti obrambni resor v ključnem obdobju vojne. Poleg sprememb v vladi je predsednik že pred tem naznanil, da bo vodenje njegovega urada prevzel general Kirilo Budanov, ki je do sedaj opravljal naloge vodje vojaške obveščevalne službe (GUR). Te poteze kažejo na utrjevanje obrambnih struktur in vključevanje strokovnjakov z neposrednimi izkušnjami z bojišča ter tehnološkega področja v najožji krog odločevalcev. Namen tovrstnih rošad je po navedbah uradnega Kijeva povečanje operativne učinkovitosti države med trajajočim konfliktom.