Upokojeni ameriški generali in analitiki so kitajske vojaške manevre v okolici Tajvana označili za obliko javnega ustrahovanja oziroma »buliranja«. Po njihovem mnenju so nedavne obsežne vaje kitajske vojske namenjene ustrahovanju mednarodne skupnosti, zato pozivajo k okrepitvi vojaškega sodelovanja med Washingtonom in Tajpejem. Strokovnjaki poudarjajo, da bi morali Združene države Amerike in Tajvan še naprej krepiti prodajo orožja ter izboljševati zmogljivosti za skupno delovanje, kar bi povečalo stroške morebitne invazije. Poročila ameriških miselnih središč opozarjajo, da bi popuščanje pod pritiskom tovrstnih vaj le še spodbudilo Kitajsko k drznejšim dejanjem. Analitiki menijo, da ustrahovalci ne prenehajo sami od sebe, temveč postanejo agresivnejši, če ne naletijo na ustrezen odpor. Kitajska je vaje, poimenovane »Pravično poslanstvo 2025«, izvedla kot odgovor na politične dogodke na otoku, kar je sprožilo val kritik in zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Tajvansko obrambno ministrstvo je v soboto, 2. februarja, sporočilo, da so v zadnjih 24 urah v bližini otoka zaznali šest ladij kitajske mornarice, eno javno plovilo ter dva kitajska balona. Balona sta bila opažena v petek zvečer; prvi približno 93 navtičnih milj severozahodno od mesta Keelung, drugi pa 92 navtičnih milj jugozahodno od mesta Taichung. Kitajska plovila so se gibala v morju okoli Tajvanske ožine, kar predstavlja nadaljevanje pritiska Pekinga na otok. Tajvanske oborožene sile so na dejavnosti odgovorile z aktivacijo svojih sistemov. Za spremljanje in odzivanje na gibanje kitajskih sil so uporabili lastna letala, ladje ter obalne raketne sisteme. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko Kitajska redno izvaja vojaške manevre v okolici otoka, ki ga obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanska stran je poudarila, da razmere pozorno spremlja in da so njihove enote pripravljene na ustrezno ukrepanje v primeru dodatnih provokacij.

Kanada se je odzvala na kitajske vojaške vaje v Tajvanski ožini in izrazila zaskrbljenost zaradi povečanja napetosti v vzhodni Aziji.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je po obsežnih kitajskih vojaških manevrih v okolici Tajvana uradno pozvalo Peking k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska. Ameriška diplomacija je kitajske dejavnosti označila za vir nepotrebnih napetosti ter poudarila nujnost konstruktivnega dialoga namesto stopnjevanja groženj. Odziv Washingtona sledi novoletnemu nagovoru kitajskega predsednika Xi Jinpinga, v katerem je ta ponovno omenil možnost združitve s Tajvanom. Kitajska stran je ameriške kritike ostro zavrnila, medtem ko se je novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump na dogajanje odzval zadržano. Peking vztraja, da so vojaške aktivnosti v okolici otoka notranja zadeva Kitajske in odgovor na domnevne provokacije separatističnih sil v Tajpeju. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Washington opozarja na destabilizacijski vpliv simulacij blokade otoka, ki so jih kitajske sile izvajale v dneh pred ameriškim pozivom.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradnem odzivu pozvalo Peking, naj preneha z vojaškim ustrahovanjem Tajvana in se namesto tega vključi v vsebinski dialog. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam, poimenovanim »Justice Mission 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva in simulacijo blokade otoka. Ameriška administracija je kitajske dejavnosti označila za nepotrebno stopnjevanje napetosti v regiji, ki povzroča nemir in ogroža stabilnost. Do najnovejšega zaostrovanja je prišlo kmalu po tem, ko so ZDA odobrile 11 milijard dolarjev vreden paket vojaške pomoči za Tajpej, kar je sprožilo oster odziv kitajskih oblasti. Predstavnik State Departmenta Tommy Pigott je poudaril, da so tovrstne dejavnosti in retorika Pekinga kontraproduktivne za regionalno varnost. Kitajska vojska je vaje, ki so bile po obsegu večje od predhodnih, uradno zaključila v torek, vendar ostaja vojaška prisotnost v Tajvanski ožini povečana.

Kitajska ljudska armada je na vzhodni in južni obali države izvedla obsežne vojaške vaje, v katere je prvič v večjem obsegu vključila civilna plovila, zlasti t. i. ro-ro ladje za prevoz vozil. Po poročanju japonskih medijev, ki se sklicujejo na satelitske posnetke, so kitajske sile preizkušale uporabo premičnih razkladalnih ploščadi, ki omogočajo izkrcanje vojaške opreme tudi na območjih brez razvite pristaniške infrastrukture. Ta strateška integracija civilnih zmogljivosti v vojaške operacije kaže na prizadevanja Pekinga za povečanje transportnih zmogljivosti v primeru morebitne invazije na Tajvan. Ameriški in japonski obveščevalni organi so zaradi teh dejavnosti že povečali stopnjo pripravljenosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da uporaba civilnih ladij rešuje ključno logistično težavo kitajske mornarice, ki nima zadostnega števila namenskih desantnih plovil za obsežen napad. Tovrstne vaje krepijo sume, da Kitajska sistematično pripravlja pogoje za vojaško posredovanje, pri čemer izkorišča svojo obsežno trgovsko floto za vojaške namene. Tajvanske oblasti in njeni zavezniki pozorno spremljajo te manevre, saj premiki ladij z opremo za hitro razkladanje neposredno ogrožajo varnostno stabilnost v ožini.

Avstralsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo obsežne vojaške manevre kitajske vojske v okolici Tajvana. Kanbera je opozorila, da tovrstne dejavnosti povečujejo tveganje za nenamerno stopnjevanje napetosti v regiji, kar ogroža stabilnost v Indo-pacifiku. Avstralija se je s tem pridružila krogu zahodnih držav, ki so v zadnjih dneh izrazile zaskrbljenost nad ravnanjem Pekinga. Kitajsko veleposlaništvo v Avstraliji se je na kritike odzvalo z uradnim diplomatskim protestom. Tiskovni predstavnik veleposlaništva je obtožil avstralsko stran, da namenoma zamenjuje dejstva in zavaja javnost glede narave vojaških vaj. Peking vztraja, da so manevri suverena pravica Kitajske in odgovor na domnevne provokacije sil, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana. Diplomatski spor med državama se je tako poglobil ravno v času, ko so se odnosi začeli stabilizirati.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v četrtek zvečer, 31. decembra 2025, uradno naznanila zaključek obsežnih vojaških manevrov z naslovom "Pravična misija 2025", ki so potekali v bližini Tajvana. Kljub razglasitvi konca operacij je tajvansko ministrstvo za obrambo opozorilo, da v njihovem območju odziva še vedno ostaja znatno število kitajskih vojaških letal in plovil. Tajvanske oborožene sile so zato prilagodile razporeditev svojih enot in ohranile ustrezne mehanizme pripravljenosti za zaščito nacionalne suverenosti. Taipei je ostro obsodil kitajsko ravnanje in ga označil za bojevito provokacijo, ki resno ogroža regionalno varnost in stabilnost v Tajvanski ožini. Današnji dogodki so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo s kitajskimi vajami s pravim strelivom dan prej. Tajvanska vojska je ob tem poudarila, da situacijo spremlja mirno, a odločno, ter da bo ohranila visoko stopnjo budnosti, dokler se kitajske sile popolnoma ne umaknejo iz strateško pomembnih voda in zračnega prostora v bližini otoka.

Kitajska vojska je v sredo, 31. decembra 2025, uradno zaključila obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija-2025", ki so potekali v neposredni bližini Tajvana. Po navedbah tiskovnega predstavnika vzhodnega poveljstva kitajske vojske Li Xija so se operacije končale v večernih urah, nakar so se kitajska plovila začela umikati proti zahodu in severu. Tajvanska obalna straža je sporočila, da je od začetka vaj 29. decembra zaznala skupno 14 kitajskih ladij obalne straže, ki so plule v vodah okoli otoka. Kljub uradnemu koncu vaj tajvanske oborožene sile in obalna straža ostajajo v stanju pripravljenosti. Tajvanski organi so izvajali strog nadzor po sistemu "ena na ena", da bi zagotovili varnost plovbe in preprečili morebitne kršitve teritorialnih voda. Čeprav so se nekatere ladje že oddaljile od 24-miljskega pasu, tajvanski varnostni organi poudarjajo, da bodo še naprej spremljali gibanje kitajskih vojaških in policijskih sil v regiji, saj Kitajska s tovrstnimi nenadnimi vajami stopnjuje pritisk na otok.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Kitajske vojaške ladje in plovila kitajske obalne straže so se danes začeli umikati iz voda, ki obkrožajo Tajvan, potem ko so od ponedeljka tam izvajali obsežne vojaške manevre. Kljub delnemu umiku plovil tajvanske oblasti opozarjajo, da vojaške vaje kitajske vojske uradno še niso končane. Dogajanje sledi večdnevnim povečanim napetostim v regiji, kjer je Peking z uporabo mornarice in letalstva simuliral blokado otoka. Operacija je vključevala več deset lovskih letal in mornariških plovil, ki so vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. Tajvanske oborožene sile so v tem času ohranjale visoko stopnjo pripravljenosti in spremljale premike kitajskih sil. Peking te vaje označuje kot odgovor na po njihovem mnenju provokativna dejanja tajvanskih voditeljev, medtem ko Taipei poudarja, da gre za neupravičen pritisk na suverenost otoka. Situacija v Tajvanski ožini ostaja negotova, saj Kitajska redno izvaja tovrstne dejavnosti kot sredstvo političnega in vojaškega pritiska.

Veleposlaniki držav članic skupine Quad, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Japonska, Indija in Avstralija, so se 30. oktobra sestali v Pekingu. Srečanje je potekalo v času, ko je Kitajska ljudska osvobodilna vojska izvajala obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana. Ameriški veleposlanik v Kitajski Nicholas Burns je po srečanju izpostavil, da skupina Quad ostaja ključna sila za zagotavljanje svobodnega in odprtega indopacifiškega prostora ter poudaril, da so vezi med štirimi državami močnejše kot kdaj koli prej. Diplomatsko srečanje v kitajski prestolnici se razume kot usklajen odgovor na kitajske vojaške pritiske v regiji. Čeprav so se veleposlaniki sestali na kitajskih tleh, so s svojo prisotnostjo in izjavami jasno izrazili nasprotovanje enostranskim spremembam statusa quo in podprli stabilnost v Tajvanski ožini. Poročila kažejo, da so države s tem dejanjem pokazale enotnost pri soočanju z varnostnimi izzivi, ki jih v regiji povzročajo kitajske vojaške dejavnosti. Indija, ki tradicionalno zavzema bolj previdno držo, se je s sodelovanjem na tem srečanju pridružila skupnemu sporočilu o pomenu regionalne varnosti.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v torek izvedla drugi dan obsežnih vojaških manevrov v okolici Tajvana, ki so vključevali simulacijo popolne blokade otoka. V operacijah vzhodnega poveljstva so sodelovale mornariške, zračne in kopenske sile, ki so s pomočjo bombnikov H-6, opremljenih s protiladijskimi raketami, ter novih amfibijskih jurišnih ladij preizkušale zmogljivosti skupnega delovanja. Po navedbah kitajske strani so vaje služile kot demonstracija moči in sposobnosti za ohromitev prometa v okolici otoka, kar je vključevalo tudi izstrelitve raket v morje severno in južno od Tajvana. Oblast v Tajpeju so se na povečane pritiske odzvale z izvedbo lastnih izrednih vaj bojne pripravljenosti v Novem Tajpeju. Tajvanska vojska je ob tem javnost opozorila na obsežen val dezinformacij, ki naj bi se med manevri širile po spletu z namenom povzročanja panike. Kljub kitajskemu stopnjevanju napetosti tajvanske obrambne sile poudarjajo, da razmere pozorno spremljajo in so pripravljene na obrambo suverenosti, medtem ko je zaskrbljenost nad dogajanjem izrazila tudi Japonska.

Tajvanska obalna straža je sporočila, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda v bližini otoka, kar nakazuje na zaključek obsežnih kitajskih vojaških vaj. Kljub umiku glavnine sil je namestnik direktorja tajvanske obalne straže Hsieh Ching-chin opozoril, da manjše število plovil še vedno pluje zunaj cone 24 navtičnih milj. Predsednica sveta za morske zadeve Guan Bi-ling je med trajanjem vaj objavila dokaze o dejavnostih tajvanske obalne straže, ki je neposredno spremljala kitajska plovila in zagotavljala svobodno plovbo trgovskim ladjam. S tem je zavrnila kitajske trditve o popolni blokadi otoka. Peking je vaje, poimenovane 'Pravična misija-2025', sprožil kot odgovor na politična dogajanja, pri čemer je obalna straža Kitajske izvajala t. i. patrulje za uveljavljanje prava v bližini otokov Matsu in Wuqiu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sredi decembra sprožila obsežne vojaške vaje z imenom »Pravično poslanstvo-2025«, ki so potekale v okolici Tajvana. Zaradi povečane vojaške dejavnosti in preletov kitajskih letal v bližini otoka je tajvanski Inštitut za znanost in tehnologijo Chung-Shan (NCSIST) odpovedal načrtovano testiranje raket na območju baze Jiupeng. Tajvanske oblasti so odločitev utemeljile s spremembo nalog, medtem ko tuji opazovalci ocenjujejo, da so kitajske operacije neposredno vplivale na tajvanske obrambne načrte. Evropska unija se je na kitajsko vojaško dejavnost odzvala z ostro obsodbo. Evropska služba za zunanje delovanje je v izjavi poudarila, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim dejanjem, ki bi spremenila status quo v Tajvanski ožini. Tuji mediji ob tem opozarjajo na vse večjo intenzivnost in realističnost kitajskih vojaških manevrov, ki postajajo vedno bolj usmerjeni v simulacijo dejanskega spopada. Kitajsko vzhodno poveljstvo je z vajami, ki vključujejo streljanje z ostrim strelivom, dodatno zaostrilo varnostne razmere v regiji, kar povzroča visoko stopnjo zaskrbljenosti v mednarodni skupnosti.

Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj, saj menijo, da ogrožajo regionalni mir in stabilnost. Francoski poslanci so javno podprli Tajvan in obsodili kitajsko ustrahovanje. Na vprašanje o koncu vaj, kitajski urad za tajvanske zadeve ni podal konkretnega odgovora, ampak je novinarje napotil na druge službe za podrobnosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Evropska unija je obsodila kitajske vojaške vaje okoli Tajvana, pri čemer je poudarila, da te vaje ogrožajo mednarodni mir in stabilnost ter nasprotujejo enostranskim spremembam statusa quo. Kitajski predstavniki so se na izjave EU odzvali z nezadovoljstvom in trdijo, da izjave kršijo načelo "ene Kitajske" in se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske.

Tajvanske kopenske sile so po uradnih navedbah Ministrstva za obrambo izvedle obsežne vaje takojšnje bojne pripravljenosti v odgovor na nenadne kitajske vojaške manevre v okolici otoka. V vajah, ki so potekale na strateških lokacijah, so sodelovali tanki M60A3 in jurišni helikopterji Apache, ki so simulirali odziv na sovražne napade in izvajali taktično patruljiranje. Posebna pozornost je bila namenjena otoku Kinmen, ki leži le nekaj kilometrov od kitajske obale, kjer so enote s polno bojno opremo krepile nadzor in pripravljenost na morebitno invazijo. Vojaško vodstvo v Tajpeju je poudarilo, da so vaje namenjene izključno obrambi domovine in ohranjanju stabilnosti v regiji. Povečana aktivnost tajvanskih sil je neposreden odziv na kitajsko vojaško operacijo, imenovano 'Pravična misija-2025', ki jo Peking izvaja kot opozorilo pred morebitnimi osamosvojitvenimi težnjami otoka. Tajvanska vojska je sporočila, da kljub stopnjevanju napetosti ostajajo odločni in se ne bodo umaknili pred grožnjami, hkrati pa nenehno spremljajo premike kitajske ljudske osvobodilne vojske v morski ožini.

Japonska je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, poudarila pomen stabilnosti v Tajvanski ožini in sprožila pomisleke pri Kitajski. Evropske države, vključno z Veliko Britanijo in Nemčijo, so prav tako pozvale k zadržanosti. Tajvansko zunanje ministrstvo je obsodilo kitajske vojaške vaje in jo označilo za povzročitelja težav v mednarodni skupnosti.

Kitajska je v drugem zaporednem dnevu nadaljevala z obsežnimi vojaškimi vajami v okolici Tajvana, pri čemer so uporabili ostre naboje in izvedli simulacije napadov na dolge razdalje. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je potrdila, da so v operacijah sodelovale kopenske sile, mornarica, letalstvo in raketne enote, ki so simulirale skupno delovanje za blokado in napad na strateške cilje. Vaje so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo konec leta 2025, ko je Peking sprožil operacijo 'Misija pravičnost 2025'. Tajvanske oborožene sile so v odziv na kitajsko rožljanje z orožjem prav tako aktivirale svoje obrambne zmogljivosti in pokazale vojaško pripravljenost. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je kitajsko delovanje ostro obsodil in ga označil za brezobzirno provokacijo, ki ogroža stabilnost v celotni regiji. Po njegovih besedah Kitajska s takšnimi dejanji namerno spodkopava mir v Tajvanski ožini in ustrahuje prebivalstvo otoka. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so trenutni manevri del širše strategije Pekinga za izolacijo Tajvana in preprečevanje zunanje podpore otoku. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Kitajska vztrajno stopnjuje svojo vojaško prisotnost, medtem ko Tajvan krepi vezi z zavezniki v prizadevanjih za ohranitev suverenosti.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so med kitajskimi vojaškimi vajami zaznali 17 kitajskih vojaških ladij, 8 plovil državne uprave in 77 letal, od katerih jih je 35 prečkalo sredinsko črto Tajvanske ožine in vstopilo v severno, osrednjo in jugozahodno območje zračnega prostora. Inštitut Chung-Shan za znanost in tehnologijo je začasno odpovedal načrtovane raketne preizkuse na bazi Jiu Peng v Pingtungu, kar naj bi bila posledica kitajskih vojaških vaj "Pravična misija".

Kitajski državni mediji in javnost so ostro kritizirali napovednik novega indijskega vojnega filma z naslovom "Battle of Galwan", v katerem glavno vlogo indijskega vojaka igra bollywoodski zvezdnik Salman Khan. Film temelji na resničnih dogodkih iz leta 2020, ko je v dolini Galwan v vzhodnem Ladaku prišlo do krvavih spopadov med indijsko in kitajsko vojsko. Kitajski časnik Global Times je v svojem prispevku navedel, da film izkrivlja dejstva o takratnih dogodkih in da vsebina ne ustreza zgodovinski resnici, medtem ko so kitajski uporabniki družbenih omrežij opozorili na sporen čas objave napovednika. Indija se je na kitajske kritike odzvala z zagovarjanjem umetniške svobode in kinematografskega izražanja. Po navedbah indijskih virov so takšni filmi del nacionalnega pripovedovanja zgodb, ki ne bi smeli biti predmet političnih pritiskov sosednjih držav. Težave prihajajo v času, ko so odnosi med jedrskima silama še vedno napeti prav zaradi nerešenih mejnih vprašanj v Himalaji. Salman Khan, ki se v tej vlogi predstavlja v povsem novi luči, se je tako znašel sredi novega diplomatskega spora med New Delhijem in Pekingom.

Kitajska vojska je drugi dan obsežnih vojaških manevrov v bližini Tajvana izvedla simulacijo popolne blokade otoka, pri čemer je uporabila bojne rakete, bombnike in mornariška plovila. Poveljstvo vzhodnega krila kitajske vojske je potrdilo, da so vaje z uporabo pravega streliva potekale na petih lokacijah v morju in zračnem prostoru okoli otoka ter vzdolž kitajske obale. Poleg raketnega obstreljevanja je Kitajska v operacijo vključila tudi nove amfibijske jurišne ladje, kar kaže na povečano pripravljenost za morebitno invazijo. Operacija, ki so jo kitajske oblasti pospremile z objavo propagandnih videoposnetkov, je bila usmerjena v urjenje mornariških in letalskih enot za osamitev otoka od preostalega sveta. Tajvanske oblasti in mednarodni opazovalci so dejanja označili za stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko Peking vaje utemeljuje kot nujno opozorilo separatistom. Manevri so se zaključili v večernih urah po lokalnem času, vendar ostajajo odnosi med stranema na najnižji točki v zadnjih desetletjih.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Tajvanska vojska je izvedla nujne vaje za bojno pripravljenost v mestu New Taipei kot odziv na dvodnevne vojaške vaje kitajske Ljudske osvobodilne vojske. Kitajska je izvedla tudi vaje z bojnimi izstrelki blizu Tajvana, ki naj bi bile ene največjih do sedaj. Vaje so poimenovane 'Justice Mission 2025' in predstavljajo šesto večjo vojaško vajo Kitajske okoli Tajvana.

Kitajska ljudska armada je dan po zaključku Foruma dveh mest (Twin City Forum) sprožila obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki so vključevale tudi streljanje z ostrim strelivom dolgega dosega. Tajvanska opozicijska svetnica Jian Shu-pei je ostro kritizirala tajpejskega župana Jiang Wan-ana, češ da je Kitajska darilo v obliki pand uporabila za pomiritev politikov, medtem ko sočasno izvaja vojaško ustrahovanje prebivalstva. Po navedbah strateških strokovnjakov so vaje z imenom 'Pravična misija' politično motivirane in nimajo mednarodnopravne legitimnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Kitajska danes izvedla daljinsko raketno streljanje, kar tajvanski politiki označujejo za neposreden poskus destabilizacije demokratične družbe. Govornica Demokratične progresivne stranke (DPP) Han Ying je poudarila, da se Peking poslužuje starih metod ustrahovanja, ki so tokrat improvizirane in usmerjene proti suverenosti otoka. Odnosi med Tajpejem in Pekingom ostajajo na najnižji točki, saj Kitajska stopnjuje vojaško prisotnost v Tajvanski ožini kot odgovor na politične dejavnosti na otoku.

Medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje okoli Tajvana, so opozicijski poslanci (modri in beli) v tajvanskem parlamentu že petič zapored blokirali sprejetje posebnega zakona o obrambi, ki bi namenil 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Poslanci vladajoče stranke DPP so kritizirali blokado in poudarili, da miru ni mogoče doseči s prošnjami Pekingu. Izpostavili so tudi, da bi moral parlament biti enoten v času kitajskih provokacij in vojaških vaj.

Kitajska vojska je v torek, 30. decembra, sprožila obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, s katerimi preigrava scenarij popolne blokade otoka. V vajah, ki jih vodi vzhodno poveljstvo Ljudske osvobodilne vojske Kitajske (PLA), sodelujejo mornarica, letalstvo, kopenske sile in raketne enote. Po poročanju medijev, vključno s South China Morning Post, operacije vključujejo vaje s pravim strelivom ter simulacije napadov na morske cilje. Kitajske oblasti so sporočile, da so manevri usmerjeni v urjenje obrambe pred zračnimi grožnjami in protipodmorniškega delovanja. Gre za stopnjevanje vojaške prisotnosti v regiji, ki povečuje napetosti med Pekingom in Tajpejem. Analitiki opozarjajo, da so tovrstne dejavnosti del širše strategije pritiska na Tajvan, s katero želi Kitajska demonstrirati svojo vojaško premoč in pripravljenost na morebitno posredovanje v prihodnosti.

Kitajska vojska je nadaljevala z vojaškimi vajami z ostro municijo okoli Tajvana. Tajpej je v enem dnevu zaznal 130 preletov kitajskih bojnih letal.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Kitajska je okrepila vojaške vaje okoli Tajvana z operacijo "Skupni meč", ki je vključevala streljanje z bojevim strelivom in uporabo različnih vojaških sil. Tajvansko obrambno ministrstvo je zanikalo nekatere govorice in potrdilo, da so kitajske rakete padle blizu Tajvana. Filipinski inštitut Stratbase je obsodil kitajske vojaške vaje in izrazil podporo Tajvanu. Japonski mediji so poročali, da Kitajska s temi vajami pritiska tudi na Japonsko.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Delnice v Evropi in Aziji so bile v prazničnem trgovanju večinoma nižje, medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje blizu Tajvana. Cene zlata in srebra so po nedavnih dobičkih padle, medtem ko so cene surove nafte rasle. Ameriške delnice so se v petek umirile nekoliko nižje, pri čemer je Nasdaq Composite padel za približno 0,1%.

Kitajske oborožene sile so v začetku tedna začele nov krog obsežnih vojaških manevrov, s katerimi so obkolile otok Tajvan. Po poročanju uradnega Pekinga so vaje, ki vključujejo letalstvo in mornarico, namenjene preverjanju bojnih zmogljivosti v realnih pogojih in predstavljajo opozorilo silam, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka. Tajvanske oblasti so v odziv na povečano vojaško dejavnost aktivirale lastne obrambne sisteme, vključno z vzletom lovskih letal Mirage 2000 iz letalske baze Hsinchu. Dogodek pomeni ponovno zaostritev razmer v Tajvanski ožini, ki ostaja ena najbolj nestabilnih geopolitičnih točk na svetu. Kitajska stran je poudarila, da gre za zakonit odgovor na provokacije, medtem ko Tajpej dejanja označuje za spodkopavanje regionalnega miru in stabilnosti. Manevri vključujejo simulacijo blokade ključnih pristanišč in napade na pomorske cilje, kar povzroča skrbi glede nemotene plovbe v regiji.

Kitajske oborožene sile so v ponedeljek, 29. decembra 2025, sprožile obsežne vojaške manevre v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo popolne blokade ključnih pristanišč na otoku. Operacija z imenom »Justice Mission-2025« združuje delovanje kopenske vojske, mornarice, letalstva in raketnih sil. Po podatkih tajvanskega obrambnega ministrstva so v bližini otoka zaznali 89 kitajskih letal, 14 vojnih ladij in 14 plovil obalne straže. Peking je vaje označil za »resno opozorilo« separatistom in tujim silam, ki podpirajo neodvisnost Tajvana. Manevri, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom, so se pričeli le teden dni po tem, ko so Združene države Amerike odobrile prodajo orožja Tajpeju v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev. Kitajska vojska vaje izvaja v Tajvanski ožini, ki predstavlja eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti, vendar pomorski promet za zdaj poteka nemoteno. Predstavniki kitajskega poveljstva so poudarili, da se pripravljajo na obleganje v vseh domenah, vključno z vesoljem in kibernetskim prostorom.

Kitajska je sprožila obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, vključno z mornarico, letalstvom in raketnimi enotami. Tajvan je v odgovor razglasil alarmno stanje in ostro obsodil manevre, ki po mnenju analitikov predstavljajo tudi test reakcije ZDA in opozorilo proti separatističnim težnjam.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana.

Kitajska vojska je izvedla nenadne vojaške vaje okoli Tajvana, imenovane "Pravična misija-2025", z dejanskim streljanjem. Vaje so vključevale simulacije pomorskih napadov in zračnih obrambnih vaj na severnem in južnem delu Tajvana. Tajvanski uradniki so potrdili, da so kitajske vaje vodene s strani Centralne vojaške komisije in naj bi se končale ob 18. uri. Izvedba vojaških vaj je vplivala na več kot 800 mednarodnih letov.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.