Rusija se je spopadala s strateškimi tveganji zaradi protestov v Iranu in širila svoj kulturni vpliv v tujini
Ruska federacija je ohranila zadržano držo do množičnih protestov v Iranu, saj bi morebitni padec tamkajšnjega režima pomenil izgubo ključnega strateškega partnerja in dobavitelja vojaške opreme. Kremelj se je po ocenah analitikov bal, da bi uspeh iranskih protestnikov lahko spodbudil podobne ljudske upore zoper avtokratsko oblast v sami Rusiji. Ruski manevrski prostor pri neposredni podpori Teheranu so dodatno omejevale grožnje z novimi sankcijami Združenih držav Amerike, kar je Moskvo prisililo v previdno tišino. Kljub mednarodnim pritiskom in izolaciji zaradi vojne v Ukrajini je Rusija nadaljevala s promocijo svoje kulture v tujini, med drugim v Češki republiki. Ruski dom v Pragi je okrepil svojo digitalno prisotnost in komunikacijo z javnostjo prek platforme Telegram, s čimer si prizadeva obiti informacijske blokade in ohraniti vpliv v državah Evropske unije. Ti dogodki odražajo širšo rusko strategijo ohranjanja zunanjepolitičnih zavezništev ob hkratnem izvajanju mehke moči. Zgodovinski kontekst kaže, da so ti koraki del dolgotrajnega prizadevanja Moskve za utrjevanje geopolitičnega položaja. Pretekli dogodki, vključno z grožnjami s povračilnimi ukrepi proti silam NATO in vključevanjem civilnih struktur v vojaško industrijo, potrjujejo, da Rusija svoje kulturne in diplomatske centre uporablja kot orodje za nevtralizacijo zahodnega pritiska, medtem ko v ozadju krepi vojaško-tehnično sodelovanje z državami, kot sta Iran in Severna Koreja.