V ameriškem mestu Minneapolis so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Lokalni uradniki v Minnesoti so zvezno policijo FBI obtožili, da jim onemogoča dostop do ključnih informacij v preiskavi incidenta. Medtem ko zvezne oblasti trdijo, da je agent Jonathan Ross streljal v samoobrambi, lokalni predstavniki po pregledu razpoložljivih posnetkov te trditve izpodbijajo. Na ulicah se je zbralo več sto ljudi, ki zahtevajo odgovornost in umik zveznih agentov. Zaradi stopnjevanja napetosti in povečane prisotnosti agentov ICE so številna šolska okrožja v velemestnem območju Twin Cities odpovedala pouk ali prešla na izobraževanje na daljavo. Mestne oblasti so v Minneapolisu začele odstranjevati improvizirane cestne ovire, ki so jih postavili protestniki blizu prizorišča streljanja. Protesti so se razširili tudi v druge dele države, vključno z Detroitom, kjer so se ljudje v parku Clark zbrali v znak solidarnosti z žrtvijo. Dogodek je še dodatno zaostril poročilo o ločenem streljanju obmejne straže v Portlandu v zvezni državi Oregon. Javnost je še posebej vznemirila objava novega videoposnetka, ki prikazuje perspektivo agenta tik pred usodnim strelom. Kritike letijo predvsem na netransparentnost zveznih institucij, ki po mnenju lokalnih oblasti ovirajo neodvisno preiskavo smrti Renee Nicole Good, medtem ko se napetosti med lokalno in zvezno ravnijo oblasti v Združenih državah Amerike stopnjujejo.

V Minneapolisu so izbruhnili množični protesti po tem, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo od blizu ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Incident je sprožil ostre odzive po celotnih Združenih državah Amerike, saj so se demonstracije razširile od Portlanda do Philadelphie. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa dogodek interpretira kot samoobrambo, videoposnetki in pričevanja očividcev nakazujejo na neupravičeno uporabo smrtonosne sile proti materi treh otrok, ki je v času streljanja poskušala zapustiti prizorišče. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem in podpredsednik JD Vance sta žrtev javno označila za "domačo teroristko" in pripadnico radikalnih gibanj, kar je povzročilo zgroženost v delu javnosti in medijih. Kritiki, vključno s pravnimi strokovnjaki, kot je nekdanji sodnik Andrew Napolitano, opozarjajo na moralno sprevrženost takšne retorike in zahtevajo kazenski pregon odgovornega agenta. FBI je v četrtek prevzel preiskavo od lokalne policije, kar so nekdanji visoki uradniki urada označili za nenavadno potezo, ki bi lahko ovirala sodelovanje z lokalnimi oblastmi. Dogodek se odvija v ozračju stopnjevane napetosti v drugem mandatu Trumpove administracije, le nekaj dni po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Analitiki ocenjujejo, da tovrstni incidenti in odzivi nanje kažejo na vse večjo uporabo represivnih organov za utišanje kritikov in vzpostavljanje izrednih razmer. Medtem ko nekateri opozarjajo na propad demokratičnih idealov v ZDA, protesti po državi kažejo na močan odpor civilne družbe proti metodam zveznih agencij.

V več mestih po Združenih državah Amerike so se konec tedna zvrstili množični protesti proti delovanju zvezne agencije za priseljevanje in carine (ICE). Val nezadovoljstva je sprožilo več zaporednih incidentov z uporabo strelnega orožja, v katerih so zvezni agenti v Minneapolisu ubili ameriško državljanko Renee Good, v Portlandu pa ranili dve osebi. Po objavi videoposnetkov dogodka v Minneapolisu, ki prikazujejo usodni strel v voznico med poskusom odvajanja z mesta dogodka, so se odzvale številne nevladne organizacije, vključno z ACLU in gibanjem Indivisible. Napetosti med zvezno vlado pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa in lokalnimi skupnostmi so se dodatno zaostrile zaradi uradnih izjav administracije. Predsednik Trump in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem sta dejanje žrtve označila za domači terorizem, kar so protestniki in zagovorniki človekovih pravic označili za širjenje neresnic in poskus upravičevanja pretiranega nasilja. Demonstracije pod geslom 'ICE Out for Good' so potekale v Minneapolisu, Portlandu, Teksasu, Novi Mehiki, Ohiu in na Floridi, pri čemer so se nekateri shodi sprevrgli v nasilje. Dogajanje odraža globok razkol v ameriški družbi glede izvajanja imigracijske politike in pooblastil zveznih organov. V Portlandu, ki se že dlje časa spopada s trenji med lokalnimi oblastmi in zvezno administracijo, so mestni uradniki ostro obsodili zadnje streljanje, medtem ko zvezne oblasti prevzemajo preiskavo incidentov. Aktivisti opozarjajo na vzorec nenadzorovanega nasilja in zlorab, ki ga po njihovem mnenju izvajajo agencije za nadzor meja v okviru kampanje množičnih deportacij.

V New Yorku so izbruhnili množični protesti po usodnem streljanju v Minneapolisu, kjer je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Nicole Good. Čeprav preiskava incidenta še poteka, zvezne oblasti pa trdijo, da je ženska z vozilom zapeljala proti agentom, so se v spodnjem Manhattnu zbrale skupine aktivistov, ki so dogodek izkoristile za stopnjevanje sovražne retorike. Protesti, ki jih je organizirala skupina Hands Off NYC, so se hitro sprevrgli v neposredne grožnje z nasiljem in pozive k umorom. Udeleženci shoda na trgu Foley Square so po navedbah očividcev in posnetkov neodvisnih novinarjev vzklikali gesla, kot so "Kristi Noem bo visela" in "reši življenje, ubij agenta ICE". Murad Awawdeh, izvršni direktor Newyorške koalicije za priseljence, je službo ICE označil za barbarsko in nezakonito agencijo, ki širi strah in kaos, ter ponovno pozval k njeni ukinitvi. Takšna retorika odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vprašanj priseljevanja in delovanja varnostnih organov. Kljub trditvam nekaterih aktivistov, da gre za neupravičeno uporabo sile, uradna preiskava še ni podala končnih zaključkov. Incident je sprožil val ogorčenja med zagovorniki odprtih meja, medtem ko kritiki opozarjajo, da skrajne skupine izrabljajo tragedijo za spodbujanje napadov na javne uslužbence in ustavne organe. Situacija ostaja napeta, saj se protesti iz Minneapolisa širijo v druga večja ameriška mesta.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je uradnikom zvezne države Minnesota onemogočil dostop do preiskave o usodnem streljanju na 37-letno Renee Nicole Good, ki jo je v sredo ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident je v Minneapolisu sprožil množične ulične proteste, po državi pa so za soboto napovedani novi shodi. Minnesota je zaradi blokade zveznih organov sprožila lastno neodvisno preiskavo o okoliščinah uboja.

Ameriško javnost sta pretresla zaporedna incidenta, v katerih so zvezni agenti uporabili strelno orožje proti civilistom. V Minneapolisu je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good, mater treh otrok in ameriško državljanko. Čeprav Ministrstvo za domovinsko varnost trdi, da je ženska svoje vozilo uporabila kot orožje in poskušala povozi agente, objavljeni videoposnetki in izpovedi prič kažejo, da je poskušala le zapustiti prizorišče, ko je nanjo iz neposredne bližine streljal agent. Le dan kasneje so agenti mejne patrulje v Portlandu med ciljno ustavitvijo vozila ustrelili in ranili dve osebi, domnevno povezani s tolpo Tren de Aragua. Tudi v tem primeru zvezne oblasti navajajo samoobrambo zaradi domnevnega poskusa povoženja, medtem ko lokalni voditelji v obeh mestih zahtevajo takojšnjo zaustavitev operacij in neodvisne preiskave. V Minneapolisu se je FBI odločil za samostojno preiskavo, s čimer je iz postopka izključil državne organe Minnesote, kar je povzročilo ostre odzive lokalne politike. Dogodki so sprožili množične proteste in poglobili politični razkol v državi. Medtem ko administracija predsednika Trumpa in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem incidente označujeta za dejanja domačega terorizma, kritiki in organizacije za človekove pravice opozarjajo na militarizacijo policije in neupravičeno nasilje nad civilisti. Politični vrhovi mest Minneapolis in Portland so izrazili nezaupanje do zveznih organov, medtem ko se napetosti na ulicah stopnjujejo.

V Minneapolisu je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good, kar je po celotnih Združenih državah Amerike sprožilo množične proteste in ostre politične odzive. Videoposnetki očividcev razkrivajo, da je agent streljal skozi okno avtomobila, ko je ženska poskušala odpeljati stran, kar je v neposrednem nasprotju z uradnimi navedbami administracije Donalda Trumpa, da je šlo za samoobrambo pred poskusom napada z vozilom. Incident je dodatno zaostril napetosti, ko so se pojavili posnetki drugega agenta, ki je na kraju dogodka teptal spominske sveče. Podpredsednik JD Vance in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem sta dogodek označila za tragedijo, ki si jo je žrtev povzročila sama, ter jo obtožila domnevnega sodelovanja v levičarskem ekstremizmu. Vendar pa nekdanji soprog ubite in drugi bližnji trdijo, da mati treh otrok ni bila aktivistka in se nikoli ni udeleževala protestov. Zaradi hitrega podajanja zaključkov pred koncem preiskave so se kritike pojavile tudi znotraj republikanskih vrst, kjer so nekateri senatorji, kot je Thom Tillis, izrazili skepticizem nad ravnanjem ministrstva za domovinsko varnost. Medtem ko demokratski politiki in del javnosti pozivajo k objavi vseh posnetkov in kazenskemu pregonu vpletenih agentov, nekateri desničarski mediji trdijo, da gre za načrtno ustvarjanje nemirov, podobnih tistim po smrti Georgea Floyda. Situacija ostaja izjemno napeta, saj se protesti iz Minneapolisa širijo v mesta, kot so Portland, Philadelphia in Washington, kjer aktivisti zahtevajo odgovornost za že 14. smrtni primer streljanja s strani agentov ICE pod trenutno administracijo.

V Minneapolisu so se razširili novi videoposnetki usodnega incidenta, v katerem je agent ameriške agencije za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustreli Renee Nicole Good. Novi posnetek, ki je bil pridobljen s strani agentovega mobilnega telefona, prikazuje trenutke pred streljanjem, ko agent ukazuje voznici, naj zapusti vozilo. Po navedbah organov pregona in glede na posnetek se je incident stopnjeval, ko je Goodova z vozilom zapeljala vzvratno in nato neposredno proti agentu, kar je sprožilo streljanje v samoobrambi. Dogodek je sprožil obsežne proteste v več ameriških mestih, vključno z Minneapolisom in Portlandom, kjer se stopnjujejo kritike na račun metod zveznih agencij za priseljevanje. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost in administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta stopila v bran agentu, češ da je ravnal v skladu s protokoli za zaščito lastnega življenja. Medtem so tožilci v Minnesoti javnost zaprosili za kakršne koli dodatne dokaze ali posnetke, ki bi lahko pomagali pri preiskavi. Poročanje o dogodku je povzročilo tudi polemike v ameriških medijih glede objektivnosti in izpuščanja ključnih podrobnosti. Medtem ko so nekatere televizijske mreže poudarile agentove ukaze voznici, so drugi mediji poročali predvsem o protestih in vandalizmu, ki so sledili incidentu. Lokalne oblasti so v Minneapolisu že pridržale okoli 30 ljudi zaradi vandalizma in metanja predmetov v policiste pred zveznim hotelom, kjer naj bi bivali agenti.

V Minneapolisu so se razširili protesti po sredinem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil ameriško državljanko Renee Nicole Good. Župana Minneapolisa Jacob Frey in lokalni uradniki so zvezne oblasti obtožili prikrivanja dejstev, saj jim Zvezni preiskovalni urad (FBI), ki je prevzel primer, onemogoča dostop do ključnih dokazov. Chris Piehota, nekdanji pomočnik direktorja FBI, je v javnem nastopu ocenil, da bi se bilo streljanju na več ravneh mogoče izogniti, kar dodatno podpihuje nezadovoljstvo lokalne skupnosti. Politične napetosti so se stopnjevale po tem, ko je župana Freya zmotil odziv administracije predsednika Donalda Trumpa na dogodek, ki se je zgodil sredi ostrega zatiranja nezakonitega priseljevanja. Medtem ko so zvezne oblasti pridržale del protestnikov, lokalni organi zahtevajo vključitev državnih preiskovalcev v postopek, da bi zagotovili transparentnost. Incident je povzročil precejšnje trenje med lokalno upravo Minneapolisa in zveznimi institucijami, kar se odraža v medsebojnih obtožbah o pomanjkanju sodelovanja. Kritike so letele tudi na sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem, ki je sprva stopila v bran agentu, medtem ko priče na terenu oporekajo uradni različici dogodkov o samoobrambi. Situacija v mestu ostaja nestabilna, saj se preiskava nadaljuje pod izključnim nadzorom zveznih organov, kar lokalni prebivalci in politiki razumejo kot spodkopavanje avtonomije države Minnesota.

V Minneapolisu so se v četrtek stopnjevale napetosti med protestniki in zamaskiranimi zveznimi agenti po usodnem streljanju na žensko, ki ga je izvedel agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Javnost je izrazila močno ogorčenje nad incidentom, v katerem je bila ubita Renee Nicole Good, protestniki pa so se neposredno spopadli z organi pregona. Za prihajajoči konec tedna so napovedane nove demonstracije po celotnih Združenih državah Amerike, s katerimi želijo aktivisti opozoriti na domnevno policijsko nasilje in zahtevati odgovornost zveznih služb. Lokalni uradniki so ostro kritizirali zvezne agencije, ker so jih izključile iz preiskave dogodka, kar je še dodatno poglobilo nezaupanje med lokalno skupnostjo in zvezno oblastjo. Kritike letijo predvsem na netransparentnost postopkov in pomanjkanje sodelovanja z mestnimi oblastmi pri ugotavljanju dejanskih okoliščin streljanja. Incident je postal nov simbol napetosti glede priseljenske politike in pooblastil zveznih uslužbencev na terenu. Nadaljnji nemiri so odraz širšega nezadovoljstva z ravnanjem ministrstva za domovinsko varnost. Medtem ko uradni viri navajajo samoobrambo kot razlog za streljanje, pričevanja z mesta dogodka tej različici nasprotujejo. Dogodek je sprožil buren odziv civilne družbe, ki poziva k korenitim reformam v delovanju agencije ICE in večjemu nadzoru nad uporabo sile v urbanih okoljih.

Guverner Minnesote Tim Walz je odredil pripravljenost narodne garde v Minneapolisu, potem ko so se po usodnem streljanju zveznega agenta urada za priseljevanje in carine (ICE) na 37-letno mater treh otrok razplamteli množični protesti. Incident, v katerem je bila ubita Renee Nicole Good, se je zgodil v okviru poostrenega izvajanja migracijske politike pod administracijo Donalda Trumpa, kar je povzročilo globoko zaostrovanje odnosov med lokalnimi oblastmi v Minnesoti in zveznimi uradi. Lokalne oblasti in skupnost so se na dogodek odzvali z ogorčenjem in obsodbami, medtem ko se demonstracije in bdenja v mestu nadaljujejo. Guvernerjeva odločitev o namestitvi dodatnih varnostnih sil temelji na opozorilih lokalnih voditeljev glede nezadostnih kapacitet za obvladovanje morebitnih nemirov. Napetosti stopnjujejo tudi nasprotujoča si poročila o samem poteku dogodka, saj priče izpodbijajo uradne navedbe o samoobrambi agenta. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše družbene in politične konflikte v Združenih državah Amerike glede metod nadzora nad priseljevanjem. Protestniki zahtevajo odgovornost za smrt žrtve, medtem ko so zvezni uradniki deležni kritik zaradi domnevno prekomerne uporabe sile. Razmere ostajajo napete, saj se napovedujejo novi shodi, ki bodo še dodatno preizkušali zmožnost vzdrževanja javnega reda v mestu.

V Minneapolisu so se razširili nasilni protesti in demonstracije proti ameriški službi za priseljevanje in carine (ICE), potem ko je zvezni agent v sredo ustrelil in ubil Renee Nicole Good, mater treh otrok. Protestniki so obkolili zvezno stavbo Bishop Henry Whipple, kjer so agente zmerjali s fašisti in morilci, medtem ko so varnostni organi za razganjanje množice uporabili šok bombe in kemična sredstva. Napetosti so se stopnjevale ob objavi posnetkov, ki prikazujejo kaotične prizore in neposredne spopade med aktivisti in pripadniki zveznih sil. Župan Minneapolisa je v javnem odzivu zavrnil nove videoposnetke streljanja, posnete s perspektive agenta, in kritiziral ravnanje zveznih organov. Po njegovih besedah se je agent po dogodku umaknil na neprimeren način, kar je še dodatno podžgalo jezo javnosti. Medtem ko lokalne oblasti izražajo dvom o uradni različici dogodkov, se protestniki združujejo pod gesli proti delovanju službe ICE in opozarjajo na teroriziranje lokalne skupnosti. Dogodek je povzročil globok politični razkol, saj so zvezni uradniki pozivali k podpori agentom, medtem ko priče in družina ubite trdijo, da ni šlo za samoobrambo. Situacija v mestu ostaja nestabilna, saj se protesti nadaljujejo, vprašanje uporabe prekomerne sile zveznih agentov pa je postalo osrednja točka nacionalne razprave o migracijski politiki in pooblastilih varnostnih organov.

V številnih mestih po Združenih državah Amerike so se razširili nasilni in mirni protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Demonstracije so zajele mesta, kot so Los Angeles, Minneapolis, Cleveland, Salt Lake City in Portland, kjer so protestniki zahtevali umik zveznih agentov iz mest ter obsodili uporabo smrtonosne sile. Napetosti so se dodatno stopnjevale v Portlandu, kjer so agenti ICE le dan po prvotnem incidentu ustrelili še dve osebi, kar je sprožilo nove valove ogorčenja. V Minneapolisu so se protestniki neposredno spopadli z zamaskiranimi uslužbenci ICE, medtem ko so se drugod po državi, vključno s Harrisburgom in Dallasom, aktivisti zbirali pred vladnimi poslopji. Organizatorji protestov poudarjajo, da je bila uporaba sile neupravičena, in pozivajo k sistemskim spremembam v delovanju zveznih organov za priseljevanje. Dogodek je sprožil obsežno nacionalno razpravo o pooblastilih agentov ICE in njihovi prisotnosti v lokalnih skupnostih. Odzivi oblasti so še dodatno zaostrili razmere, saj so pričevanja očividcev v nasprotju z uradnimi navedbami o samoobrambi agentov. Medtem ko zvezne službe preiskujejo okoliščine streljanja, aktivistične skupine pod sloganom združenega upora napovedujejo nadaljevanje protestov in shodov v prihodnjih dneh po celotni državi. Incident je ponovno odprl vprašanje varnosti civilistov pri izvajanju deportacijskih postopkov.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) je v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota sredi tedna smrtno ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je v mestu sprožilo val novih protestov in ostrih odzivov. Incident se je zgodil le nekaj ulic stran od prizorišča umora Georgea Floyda iz leta 2020, kar je v lokalnem okolju obudilo boleče spomine na pretekle policijske zlorabe in državljanske nemire. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je ravno ta teden v Minnesoti napovedala svojo doslej največjo operacijo proti nezakonitemu priseljevanju, kar kritiki ocenjujejo kot načrtno stopnjevanje pritiska na demokratske zvezne države. Politični odzivi na dogodek so izjemno ostri, saj je nekdanji guverner Minnesote in rokoborska legenda Jesse Ventura javno napadel predsednika Trumpa in ga označil za strahopetca, ki se je izognil naboru. Ventura je kritiziral agresivne metode administracije, ki so privedle do nepotrebne izgube življenja. Medtem ko vlada trdi, da so agenti delovali v samoobrambi, priče na kraju dogodka te navedbe zavračajo in opisujejo kaotično situacijo, ki bi se ji po njihovem mnenju lahko izognili. Dogajanje v Minneapolisu postaja osrednja točka Trumpove kampanje delitve, v kateri predsednik pogosto izpostavlja nemire iz leta 2020 kot razlog za uporabo ostrejše sile. Nova operacija ICE v Minnesoti se tako interpretira ne le kot vprašanje varnosti meja, temveč kot politični obračun z zvezno državo, ki velja za utrdbo nasprotnikov trenutne administracije. Napetosti v mestu se stopnjujejo, saj prebivalci in aktivisti zahtevajo neodvisno preiskavo streljanja in ustavitev množičnih deportacijskih akcij.

Agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) so bili vpleteni v več smrtonosnih incidentov z uporabo strelnega orožja, kar je sprožilo val kritik in političnih napetosti po vseh Združenih državah Amerike. V Minneapolisu je agent Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem dogodek označujeta za dejanje domačega terorizma in samoobrambo, videoposnetki prič in očividcev kažejo na morebitno prekoračitev pooblastil, saj je bila žrtev domnevno neoborožena v svojem vozilu. Podoben incident se je zgodil v Portlandu v zvezni državi Oregon, kjer sta bila po streljanju zveznih agentov hospitalizirana moški in ženska. Generalni državni tožilec Oregona Dan Rayfield je že napovedal uradno preiskavo o zakonitosti delovanja zveznih uslužbencev. Lokalne oblasti v obeh mestih, vključno z županom Minneapolisa Jacobom Freyem, zahtevajo takojšen umik enot ICE iz mestnih središč, saj naj bi njihova prisotnost namesto varnosti povzročala kaos in nasilje. Politični in medijski odzivi so močno polarizirani. Satirične oddaje in demokratični politiki obtožujejo Trumpovo administracijo širjenja propagande in prikrivanja dokazov, saj je FBI lokalnim preiskovalcem onemogočil dostop do prizorišča in gradiv v Minneapolisu. Na drugi strani konzervativni krogi, čeprav nekateri kritični do retorike Kristi Noem, opozarjajo na nevarnosti, s katerimi se agenti srečujejo pri izvajanju zvezne zakonodaje o priseljevanju.

Novi videoposnetki usodnega incidenta v Minneapolisu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil 37-letno Renee Nicole Good, so v javnosti sprožili ostre polemike in nasprotujoče si interpretacije. Posnetki z mobilnega telefona samega agenta Rossa prikazujejo dogajanje tik pred streljanjem, kjer žrtev z agentom sprva komunicira na miren način in celo z nasmehom. Ko poskuša z vozilom zapustiti prizorišče, agent zavpije in sproži strele skozi stransko okno avtomobila, čeprav kritiki poudarjajo, da vozilo ni predstavljalo neposredne nevarnosti za njegovo življenje. Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem sta stopila v bran agentu, pri čemer Vance trdi, da videoposnetek dokazuje samoobrambo, in zagovarja teorijo o popolni imuniteti zveznih uslužbencev. Noemova je ob tem navajala domnevne predhodne travme agenta, ki naj bi ga v preteklosti že zbila vozila, vendar strokovnjaki za kazenski pregon opozarjajo, da za te trditve ni nobenih preverljivih dokazov. Nasprotno pa priče in nekateri novinarji opozarjajo, da posnetek razkriva nepotrebno uporabo sile proti neoboroženi državljanki. Primer je postal močno spolitiziran, saj konservativni medijski osebnosti, kot je Megyn Kelly, zagovarjata dejanja agenta, medtem ko kritiki opozarjajo na dehumanizacijo žrtve, ki so jo po streljanju na posnetku označili z žaljivkami. Dogodek še dodatno zaostruje razprave o pooblastilih zveznih agentov in mejah uporabe sile v civilnih postopkih, zlasti po tem, ko so preiskovalci ugotovili, da žrtev ni bila neposredna grožnja, kot so sprva trdili uradni viri.

V Združenih državah Amerike so se stopnjevale napetosti po tem, ko je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu v sredo ubil 37-letno mater Renee Nicole Good. Incident se je zgodil sredi stanovanjske soseske, manj kot miljo od mesta, kjer je bil ubit George Floyd, kar je v mestu povzročilo globoko ogorčenje in množične demonstracije. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da je agent Jonathan Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi ženska vozilo uporabila kot orožje, videoposnetki očividcev in organizacij za človekove pravice, kot je Human Rights Watch, te navedbe postavljajo pod vprašaj. Dodatno olje na ogenj je prililo streljanje v Portlandu v zvezni državi Oregon, kjer so zvezni agenti v četrtek popoldne ranili moškega in žensko v vozilu. Po navedbah ministrstva za domovinsko varnost naj bi šlo za člana venezuelske tolpe, vendar lokalne oblasti v Portlandu opozarjajo na porušeno zaupanje v zvezne organe. Župana Minneapolisa in Portlanda sta ostro obsodila ravnanje zveznih sil, pri čemer je Jacob Frey iz Minneapolisa agente ICE pozval, naj nemudoma zapustijo mesto. Politični odziv je razdelil državo; podpredsednik JD Vance je agente podprl in trdil, da uživajo absolutno imuniteto, medtem ko so demokrati v kongresu napovedali zakonodajo za omejitev te imunitete. Protesti so se razširili v številna ameriška mesta, vključno z New Yorkom, Chicagom in Philadelphio, kjer lokalni tožilci grozijo z aretacijami zveznih agentov, če bodo ti kršili zakone. FBI je medtem prevzel izključni nadzor nad preiskavo v Minneapolisu, kar je povzročilo umik državnih preiskovalcev in dodatno zaostrilo spor med lokalno in zvezno oblastjo.

Člani ameriškega kongresa so sprožili razpravo o morebitnih posledicah za agencijo za priseljevanje in carine (ICE) ter ministrico za domovinsko varnost Kristi Noem po smrtnem streljanju v Minnesoti. Incident, v katerem je uslužbenec agencije ICE ubil Renee Good, je povzročil ostre odzive na Capitol Hillu, kjer so tako demokrati kot nekateri republikanci napovedali odločen odziv na agresivne deportacijske operacije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Zakonodajalci zahtevajo vrsto ukrepov, vključno s celovito preiskavo streljanja in korenitimi spremembami politike izvajanja racij. Nekateri člani kongresa so predlagali zmanjšanje financiranja operacij agencije ICE, pojavili pa so se celo pozivi k ustavni obtožbi ministrice Noem, čeprav poznavalci ocenjujejo, da je takšen razplet malo verjeten. Dogodek je po celotni državi sprožil val protestov proti metodam priseljenske politike. Odzivi v Washingtonu odražajo naraščajoče napetosti glede izvrševanja zakonov o priseljevanju. Medtem ko verski voditelji in civilna družba zahtevajo pravico za ubito žensko iz Minneapolisa, se v zakonodajnem telesu pripravljajo predlogi za strožji nadzor nad delovanjem zveznih agentov na terenu, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na operativne zmožnosti agencije ICE.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Skupina demokratov v predstavniškem domu ameriškega kongresa je po streljanju v Minneapolisu, v katerega je bil vpleten agent službe za priseljevanje in carine (ICE), stopnjevala prizadevanja za ustavno obtožbo ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem. Incident se je zgodil prejšnjo sredo in se je končal s smrtnim izidom, ko je agent ustrelil žensko, kar je sprožilo val ogorčenja med kongresniki. Kritiki ministrici Noem očitajo pomanjkanje nadzora nad agenti in zahtevajo polno odgovornost za dejanja podrejenih služb. Število demokratov, ki podpirajo formalno uvedbo postopka ustavne obtožbe (impeachment), se vztrajno povečuje, saj menijo, da je dogodek v Minneapolisu le zadnji v nizu sistemskih nepravilnosti znotraj Ministrstva za domovinsko varnost. Politična napetost na Capitol Hillu se zaradi dogodka stopnjuje, saj gre za neposreden izziv administraciji na področju notranje varnosti in priseljenske politike. Čeprav so možnosti za uspeh ustavne obtožbe v trenutno razdeljenem kongresu negotove, pa pritisk na ministrico predstavlja pomemben politični pretres pred prihajajočimi volilnimi cikli.

Po streljanju s strani agentov ICE v Minneapolisu so bili načrtovani protesti po vsej državi, kar je sprožilo burne odzive podpornikov MAGA. Progresivne skupine so organizirale več kot 1.000 shodov, s katerimi so izrazile nasprotovanje ravnanju ICE in Trumpovi administraciji. David Brooks je kritiziral ravnanje ICE.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ministrica za domovinsko varnost Združenih držav Amerike Kristi Noem je sporočila, da so ameriške oblasti v okviru politike administracije predsednika Donalda Trumpa aretirale, pridržale in v izvorne države deportirale več kot 650.000 nezakonitih priseljencev. Po njenih navedbah je državo skupno zapustilo že 2,6 milijona ljudi, ki po mnenju vlade sploh ne bi smeli vstopiti v državo. Operacija odraža strogo politiko nove administracije, ki poudarja dosledno izvajanje imigracijske zakonodaje in množično odstranjevanje oseb brez urejenega statusa. Kristi Noem je ob tem izpostavila, da so ti ukrepi rezultat neposrednih usmeritev predsednika Trumpa, ki si prizadeva za vzpostavitev strožjega nadzora na mejah in znotraj države. Napovedi o množičnih izgonih so v preteklosti že sprožile številne kritike organizacij za človekove pravice, vendar vlada vztraja, da so postopki nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in pravnega reda. Podatki o deportacijah prihajajo v času, ko se ameriške zvezne oblasti spopadajo tudi s pomanjkanjem prostorov v pridržalnih centrih in pravnimi izzivi glede usode mladoletnih migrantov.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem in svetovalec Bele hiše Stephen Miller, ki sta ključna akterja pri izvajanju stroge priseljenske politike Donalda Trumpa, sta se udeležila novoletnega praznovanja v letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Na družbenih omrežjih je zaokrožil videoposnetek, na katerem omenjena funkcionarja plešeta na uspešnico iz devetdesetih let prejšnjega stoletja z naslovom Ice Ice Baby. Posnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je sprožil številne odzive na spletu, pri čemer so mnogi uporabniki njun nastop označili za neprijeten oziroma neroden. Na posnetku je videti Millerja, sicer arhitekta Trumpovih načrtov za množične deportacije, kako se ziba v ritmu glasbe, medtem ko Noemova, ki v novi administraciji prevzema vodenje ministrstva za domovinsko varnost, ploska in dviguje palec v znak odobravanja. Dogodek je pritegnil pozornost predvsem zaradi kontrasta med njunima resnima političnima vlogama in sproščenim vzdušjem na zabavi novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike. Poleg plesnega vložka so objave na družbenih omrežjih sprožile tudi ugibanja o nosečnosti Katie Miller, saj je ob fotografiji prejela številne čestitke.

Na novoletnem praznovanju novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa v letovišču Mar-a-Lago sta bila posneta Stephen Miller, namestnik vodje kabineta Bele hiše, in Kristi Noem, ministrica za domovinsko varnost, med plesom na skladbo Ice Ice Baby. Videoposnetek, ki ga je prvotno delila Millerjeva soproga Katie Miller, je hitro postal viralen in sprožil številne negativne odzive v javnosti. Komentatorji na družbenih omrežjih so nastop označili za neprijeten, nekateri pa so ob tem izpostavili njuno vlogo pri izvajanju stroge migracijske politike. Miller, ki velja za glavnega arhitekta Trumpovih agresivnih deportacijskih načrtov, in Noemova, ki nadzoruje delo agencije ICE, sta na posnetku vidna med sproščenim gibanjem v ritmu glasbe iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kritiki so na platformah X in Bluesky izrazili ogorčenje, pri čemer so nekateri nekdanji vladni uslužbenci ravnanje označili za neprimerno glede na resnost njunih nalog v administraciji. Dogodek se je odvil v okviru Trumpove tradicionalne novoletne zabave, kjer so se zbrali najožji zavezniki prihajajoče vlade.

Po tem, ko je sprva zamrznila sredstva za varstvo otrok v Minnesoti zaradi goljufij, je Trumpova administracija razširila zamrznitev na vse zvezne države ZDA. Administracija je zahtevala podrobne načrte nadzora od vseh držav. Trump je izjavil, da je goljufija v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu še hujša kot v Minnesoti. Zamrznitev sredstev je bila označena kot »uničujoč napad« na družine.

Ameriški preiskovalci so v zvezni državi Minnesota sprožili obsežno preiskavo domnevnih finančnih goljufij v centrih za dnevno varstvo otrok, potem ko so videoposnetki na družbenih omrežjih opozorili na morebitne nepravilnosti. Čeprav so bili številni centri, omenjeni v posnetkih, v preteklosti že oglobljeni zaradi kršitev varnostnih standardov, preiskovalci sprva niso odkrili dokazov o načrtnih goljufijah. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je potrdila, da agenti zdaj izvajajo obsežno operacijo, ki se osredotoča na sistemske nepravilnosti v sektorju otroškega varstva. Preiskava se je razširila zaradi pritiska javnosti in novih indicev, ki nakazujejo na morebitno zlorabo javnih sredstev. Organi pregona preučujejo povezave med varnostnimi pomanjkljivostmi in finančnim poslovanjem omenjenih ustanov. Kljub predhodnim ugotovitvam, da ni bilo neposrednih dokazov o kaznivih dejanjih, so novi dokazi spodbudili zvezne organe k ukrepanju, kar kaže na povečan nadzor nad porabo sredstev v zasebnem sektorju varstva.

Zvezni preiskovalni urad (FBI) in Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) sta napovedala znatno povečanje virov za preiskavo domnevnih razširjenih goljufij v zvezni državi Minnesota, ki so se osredotočale predvsem na centre za otroško varstvo. Operacija, ki jo je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem označila za masovno preiskavo, je bila sprožena po objavi viralnega posnetka na družbenih omrežjih pretekli konec tedna. Preiskovalci se osredotočajo na nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev, namenjenih socialni pomoči in varstvu otrok v regiji, ki je znana po največji somalijski skupnosti v Združenih državah Amerike. Preiskava vključuje povečano prisotnost zveznih agentov na terenu, ki preverjajo finančno poslovanje številnih ustanov. Po navedbah predstavnikov DHS so bili številni cilji preiskave identificirani neposredno na podlagi javno objavljenih informacij in posnetkov, ki so nakazovali na neupravičeno prejemanje državnih subvencij. Čeprav so bili nekateri namigi podani s strani FBI, je javni pritisk po objavi posnetka znatno pospešil ukrepanje zveznih oblasti v tej zvezni državi. Namen operacije je zajeziti izkoriščanje javnih sredstev in zagotoviti transparentnost delovanja ponudnikov varstvenih storitev.

Po poročilih ABC News je Trumpova administracija zamrznila sredstva za otroško varstvo v vseh 50 zveznih državah in ne samo v Minnesoti. Zvezne države morajo zdaj predložiti podrobne načrte nadzora. Poleg tega je pritožbeno sodišče odločilo, da lahko Trumpova administracija zadrži sredstva Medicaida od organizacije Planned Parenthood in drugih zdravstvenih centrov, ki opravljajo splave, medtem ko postopek tožbe poteka.

Agenti ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost so v ponedeljek v Minneapolisu začeli izvajati obsežno operacijo, usmerjeno proti razširjenim goljufijam na področju varstva otrok in drugih oblik finančnih prevar. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je prek družbenega omrežja X potrdila, da so zvezne oblasti že na terenu in aktivno preiskujejo sume nepravilnosti. Preiskovalci so vstopili v več podjetij in opravili pogovore z uslužbenci, kar so potrdili tudi objavljeni videoposnetki operacije. Gre za usklajeno akcijo zveznih oblasti, ki naj bi razkrila mrežo zlorab javnih sredstev. Ministrica Noemova je preiskavo označila za odgovor na »vsesplošne goljufije«, vendar podrobnejših informacij o konkretnih osumljencih ali višini povzročene škode ministrstvo za zdaj še ni razkrilo.

Analitik je poročal, da se Trumpova "turneja maščevanja" seli v Belo hišo, ker naj bi ga eden od njegovih pomočnikov "ponižal". Republikanski poslanec, ki je Trumpu "trn v peti", je zbral na tisoče dolarjev s Trumpovo božično žalitvijo. Poročilo tudi navaja, da je Trump priznal, da tretji mandat "ni mogoč". V ZDA je britanski učitelj označen za teroristično grožnjo, ker je v razredu o ameriški politiki predvajal Trumpove videoposnetke.

V prvem letu drugega Trumpovega mandata je zunanja politika prevzela osrednjo vlogo, kar je presenetljivo glede na njegov 'America First' pristop iz leta 2024. Beli Afrikaner iz Južne Afrike, ki je v ZDA pričakoval preferencialno obravnavo kot begunec, je bil presenečen nad pridržanjem. Analiza mandata Karoline Leavitt kot tiskovne predstavnice Bele hiše pa jo označuje za 'lep obraz fašistov'.

Donald Trump je v božičnem sporočilu napadel demokrate in medije, ob tem pa omenil Jeffreyja Epsteina in zanikal kakršnekoli povezave z njim. Obenem so se pojavili novi zapisi, ki podpirajo namige FBI o povezavi med Trumpom in Epsteinom. Nekdanja Trumpova odvetnica za pomilostitve pa ga je obtožila 'brezobzirnega' pomiljevanja zločinov. Objavljeni so bili tudi novi dokumenti v zvezi s preiskavo Epsteina, ki razkrivajo zakulisje in vpliv na žrtve.

Donald Trump Jr. je bil izpostavljen posmehu zaradi izjave, ki jo je podal. Pro-Trump milijarder Peter Thiel razmišlja o selitvi iz Kalifornije zaradi predlaganih davčnih sprememb. Analiza je pokazala, da je Trumpova administracija morda kršila ustavo z objavami prazničnih podob. Trump je pozval Ministrstvo za pravosodje k objavi Epsteinovih datotek, ki bi potencialno razkrile povezave demokratov. Napovedani so mu tudi 'zastrašujoči izzivi' v letu 2026.

Predsednik Kennedyjevega centra je ostro kritiziral glasbenika, ki je odpovedal nastop na božični večer, potem ko je Bela hiša napovedala dodajanje Trumpovega imena na stavbo. Demokrati so analizirali napake v volilnem letu 2024, ko je Trump premagal Bidna v vseh sedmih ključnih državah. Pravni strokovnjaki so predlagali agresivno agendo za prve dni naslednjega demokratskega predsednika, s ciljem povračila republikancem za poteze v času Trumpove administracije.

Donald Trump se sooča s kritikami zaradi domnevnega prikrivanja informacij v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom in zaradi ostrih prazničnih izjav. Prav tako se pojavljajo vprašanja o njegovem mentalnem stanju in političnem vplivu. Različni analitiki in kolumnisti izpostavljajo Trumpovo spreminjajoče se vedenje, upad podpore in morebitne pravne ter politične izzive, s katerimi se sooča.

Donald Trump se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi več razlogov. Nekdanji tožilec Joyce Vance trdi, da Ministrstvo za pravosodje manipulira z objavo datotek Jeffreyja Epsteina, da bi zaščitilo Trumpa. Prav tako se pojavljajo očitki o Trumpovem nenavadnem božičnem obnašanju in poznih nočnih objavah na družbenih omrežjih, ki so sprožile negativen odziv. Nekateri MAGA vplivneži so se obrnili proti Trumpu zaradi ravnanja z Epsteinovimi datotekami, medtem ko se pojavljajo vprašanja o njegovem kognitivnem upadanju. Poleg tega je Trumpova božična objava, polna sovražnih izjav, sprožila kritike, analitiki pa opozarjajo na erozijo njegovega vpliva in naraščajočo nepomembnost.