V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Tajvanska vlada je pod vodstvom predsednika Laija Ching-teja potrdila imenovanje Wuja Xinxiuja na položaj stalnega namestnika ministra pri Komisiji za morske zadeve (OAC). Wu Xinxiu je pred nastopom nove funkcije opravljal naloge direktorja Uprave za upravljanje zemljišč pri ministrstvu za notranje zadeve. Njegova ključna naloga bo pospešitev vzpostavitve pravnega okvira za trajnostno upravljanje oceanov, s čimer želi Tajvan utrditi svojo pomorsko zakonodajo in ekološko zaščito. Spremembe v vladni strukturi vključujejo tudi imenovanje Caija Changzhana na mesto direktorja Uprave za upravljanje zemljišč, kjer bo nasledil Wuja. Cai, ki je bil pred tem vodja urada za vodno gospodarstvo v mestu Kaohsiung, se je ministrstvu za notranje zadeve pridružil kot svetovalec šele pred kratkim. Kadrovske rošade odražajo prizadevanja administracije za pomladitev in strokovno okrepitev ključnih resorjev, ki so bili nekaj časa brez stalnega vodstva.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Tajvanski parlament se je znašel v političnem krču, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) še naprej blokirata obravnavo osrednjega državnega proračuna za leto 2026. Generalna direktorica urada za proračun, računovodstvo in statistiko, Chen Shu-tzu, je v zakonodajnem yuanu opozorila, da je zaradi blokade onemogočena uporaba sredstev v višini 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev. Od tega se 101,7 milijarde nanaša na nove projekte, ki jih država sploh ne more začeti izvajati, preostalih 180,5 milijarde pa predstavlja povečanja sredstev za že obstoječe programe. Posebej kritične so razmere na področju nacionalne varnosti, saj je blokiranih 78 milijard tajvanskih dolarjev obrambnih sredstev. Obrambno ministrstvo opozarja, da bo zastoj neposredno vplival na nabavo vojaške opreme, vzdrževanje obstoječih sistemov ter dopolnjevanje zalog goriva in streliva, kar je v času povečanih vojaških pritiskov s strani Kitajske izjemno tvegano. Poleg obrambe so ogroženi tudi ključni infrastrukturni projekti, vključno z gradnjo druge hitre ceste med mestoma Kaohsiung in Pingtung ter številne subvencije za lokalne skupnosti v skupni vrednosti 63,7 milijarde tajvanskih dolarjev.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Poslanka DPP Lin Yijin je zanikala, da bi umaknila predlog sprememb Zakona o odnosih med ljudmi z obeh strani ožine, ki predvideva izbris formulacije "pred ponovno združitvijo države" in "regije", ter pozvala KMT, naj preneha širiti lažne novice. Skupina KMT v parlamentu je odgovorila, da obstaja pisni zapis predloga in da si DPP ne upa priznati svojih dejanj. Zheng Liwen, predsednica KMT, je dejala, da je težava v miselnosti predsednika Laija, ki ne spoštuje zakonov, ki jih je sprejel parlament.

Nekdanji predsednik Chen Shui-bian je obtožil premierja Zhuo Rongtai-ja, da je ukazal prepoved njegove televizijske oddaje "Predsednik govori iz izkušenj". Ta poteza se razlaga kot izziv predsedniku Lai Ching-teju. Hkrati vladajoča stranka poskuša rešiti proračun s strategijo "tri cevi", v kateri sodelujeta predsednik Lai in premier Zhuo, da bi pridobila podporo javnosti za nujnost proračuna za nacionalne projekte in socialno blaginjo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je udeležil 74. slovesne zaprisege vodstva Mednarodne mladinske zbornice (JCI) Tajvana v mestu Zhubei. V svojem nagovoru je izpostavil pomen mladih kot ključne sile za prihodnost države in pohvalil organizacijo kot valilnico talentov, ki pomembno prispevajo k družbenemu napredku. Predsednik je ob tej priložnosti napovedal nove gospodarske ukrepe, vključno z obljubo o ponovnem zvišanju minimalne plače v letošnjem letu, ki naj bi presegla prag 30.000 tajvanskih dolarjev. Poleg finančnih spodbud je Lai poudaril, da vlada namenja znatna sredstva za digitalno in zeleno preobrazbo malih ter srednjih podjetij, kar bo mladim podjetnikom olajšalo prehod v sodobno gospodarstvo. Dogodka se je udeležila tudi Zheng Liwen, vidna predstavnica opozicijske stranke Kuomintang (KMT), ki je v svojem govoru izpostavila potrebo po miru med Tajvanom in Kitajsko. Njen poziv h krepitvi dialoga in ohranjanju stabilnosti v regiji odraža dolgotrajna politična razhajanja med vladajočo stranko in opozicijo glede vprašanja nacionalne varnosti in zunanje politike.

Politične napetosti na Tajvanu so se ob začetku leta 2026 močno zaostrile, saj je opozicijska koalicija strank Kuomintang (KMT) in Tajvanske ljudske stranke (TPP) v zakonodajnem organu blokirala več predlogov vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP). Predlogi so se nanašali na obsodbo kitajskega čezmejnega zatiranja, vključno s pritiski na poslanca DPP Shen Pao-yanga, ki mu Peking grozi z mednarodno tiralico in objavo satelitskih posnetkov njegovega prebivališča. Opozicija, ki v parlamentu uživa večino, je s procesnimi manevri zaustavila tudi resolucije proti kitajskemu popačenju resolucij Združenih narodov in obsodbo vojaških vaj v bližini otoka. Predsednik Lai Ching-te je v odgovor na parlamentarno blokado in poskuse opozicije, da bi proti njemu sprožila ustavno obtožbo, napovedal novo strategijo delovanja. Ta vključuje neposreden nagovor javnosti preko terenskih obiskov vladne ekipe in objavo javnomnenjskih raziskav, s čimer želi pritisniti na opozicijo, da potrdi državni proračun. Vladajoča stranka opoziciji očita, da s svojim molkom in blokadami neposredno podpira kitajski narativ in slabi nacionalno varnost, medtem ko se politična kriza iz parlamentarnih dvoran seli na ulico in v širšo družbeno razpravo.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je v seriji javnih nastopov ostro kritizirala vladajočo Demokratično progresivno stranko (DPP) in pozvala k političnemu poenotenju opozicije pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Zhengova je na srečanju v Kaohsiungu izrazila močno podporo lokalnim kandidatkam, med njimi Ko Chih-en za županjo Kaohsiunga in Chang Chia-chun za vodenje okraja Yunlin, pri čemer je izpostavila potrebo po zamenjavi dolgoletne oblasti DPP v južnih regijah države. Poleg kadrovskih vprašanj se je voditeljica KMT odločno odzvala na zakonodajni predlog poslanke DPP Lin Yi-jin, ki predvideva izbris besedne zveze "pred nacionalno združitvijo" iz zakona o odnosih s celinsko Kitajsko. Zhengova je to potezo označila za "zaslon za prekrivanje" neuspehov politikov DPP in javno pozvala predsednika Laija Ching-teja, naj razjasni svoje stališče do vprašanja neodvisnosti Tajvana. Hkrati je potrdila, da komunikacija s stranko Tajvanska ljudska stranka (TPP) glede morebitnega sodelovanja na volitvah poteka nemoteno, kar nakazuje na strategijo oblikovanja enotnega opozicijskega bloka proti vladajoči koaliciji.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump izjavil, da ZDA 'gospodarijo' v Venezueli, in omenil možnost vojaške akcije proti Kolumbiji. Delcy Rodriguez, začasna predsednica Venezuele, je spremenila svoje stališče in izrazila pripravljenost za sodelovanje z ZDA. Kolumbija je zaradi strahu pred nemiri okrepila vojaško prisotnost na meji z Venezuelo. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti ameriške aretacije Madura. Lin Jianfeng, član izvršnega sveta Hongkonga, je izrazil zaskrbljenost, da bi aretacija Madura in napadi v Venezueli lahko povzročili rast cen nafte in vplivali na uvoz in izvoz Hongkonga.

V tajvanskem parlamentu se je razplamtela razprava o zakonskih spremembah, ki urejajo odnose s celinsko Kitajsko. Opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) tokrat nista blokirali predloga zakona, ki predvideva strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in poslancev v Ljudsko republiko Kitajsko. Gre za pomemben premik v parlamentarni dinamiki, saj je opozicija v preteklosti podobne predloge vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) redno zavračala. Tokratna popustljivost opozicije naj bi izhajala iz ocene, da se z novo zakonodajo ne bi smeli spopadati le z vidika političnih blokad, temveč omogočiti postopek. Hkrati je poslanka DPP Lin Yi-jin vložila radikalnejši predlog za spremembo imena krovnega zakona v »Zakon o odnosih med ljudmi Tajvana in Ljudske republike Kitajske«. Njen predlog vključuje črtanje dikcije o »enotnosti države« in opredelitev obeh strani kot dveh suverenih držav, kar je izzvalo ostre odzive v opoziciji. Medtem ko vlada pod vodstvom predsednika Lai Ching-teja poudarja avtonomijo parlamenta, opozicijski poslanci trdijo, da gre za nevaren korak proti uradni neodvisnosti, ki bi lahko dodatno zaostril že tako napete odnose v Tajvanski ožini.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je 29. decembra 2025 sprožila obsežno vojaško operacijo z imenom »Pravična misija 2025«, ki je vključevala manevre v bližini Tajvana. Po mnenju evropskih strokovnjakov so vaje služile več namenom, vključno z stopnjevanjem pritiska na Tajpej, prikazovanjem kitajske vojaške moči mednarodni skupnosti ter odzivom na nedavne premike Združenih držav Amerike in Japonske v regiji. Analitiki prav tako ocenjujejo, da je Peking z vajo poskušal pomiriti notranje strukture po nedavnih kadrovskih spremembah v vrhu kitajskih oboroženih sil. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive, zlasti iz Washingtona in Ottawe, kjer so izrazili resno zaskrbljenost nad ravnanjem Kitajske. Vojaška dejavnost se je odvijala v obdobju povečanih političnih napetosti, ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te pozval k notranji enotnosti otoka, medtem ko je Peking njegove izjave označil za provokativne. Kljub vojaškim pritiskom je Tajvan v istem obdobju zabeležil močno gospodarsko rast v predelovalnem sektorju, kar poudarja odpornost otoka sredi geopolitične nestabilnosti.

Po uradni objavi imenovanja Chen Chien-jena za predsednika Academia Sinica so se pojavile kritike, ki so ga označile za 'plačilo uslug'. Profesor 叶耀元 je te kritike zavrnil, medtem ko je zdravnik 杜承哲 poudaril, da Chen Chien-jen s svojim znanjem ne potrebuje nikogaršnje naklonjenosti. Kritike se nanašajo tudi na njegovo starost, 75 let, in trdijo, da imenovanje ne zagotavlja generacijske pomladitve.

Tajvansko ministrstvo za obrambo je poročalo, da bo neuspeh pri potrditvi proračuna za letošnje leto povzročil zamudo pri izvajanju 21 % obrambnih izdatkov, kar znaša približno 78 milijard NTD. To bo negativno vplivalo na nabavo in popravilo opreme ter zagotavljanje zadostnih količin goriva in streliva. Opozicijski poslanec Zhang Qikai je predlagal rešitev, ki vključuje dodatna sredstva ali preoblikovanje proračuna, pri čemer se sklicuje na uspešen primer iz preteklega leta.

Na televizijskem soočenju za nominacijo kandidata za župana mesta Kaohsiung leta 2026 sta kandidata iz vrst DPP predstavila svoje vizije. Poslanec Hsu Chih-chieh je obljubil, da bo Kaohsiung postal tajvansko središče za umetno inteligenco z razvojem aplikacije "APP osebni asistent" za mesto, ter napovedal tri glavne usmeritve na področju izobraževanja. Poslanka Chiu Yi-ying je poudarila svoje sposobnosti povezovanja in se predstavila kot najmočnejša "mama kura", ki bo pripeljala Kaohsiung do zmage.

Tajvansko ustavno sodišče je izdalo svojo prvo razsodbo v letu 2026, s katero je zaščitilo pravico priprtih oseb do pritožbe. Odločitev so sprejeli le štirje sodniki pod vodstvom vršilca dolžnosti predsednika sodišča Xieja Ming-yanga, medtem ko trije sodniki pri posvetovanju niso sodelovali. Razsodba je razveljavila prejšnjo odločitev sodišča v Pingtungu in potrdila, da morajo imeti obdolženci v priporu zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Operativnost sodišča je bila omogočena po tem, ko je ustavno sodišče 19. decembra lani razveljavilo sporne spremembe zakona o ustavnem postopku, ki sta jih uveljavili opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP). Omenjene spremembe bi v praksi onemogočile delovanje sodišča ob nepopolni sestavi, vendar je sodišče razsodilo, da ustavni organ ne sme biti blokiran. Kljub pravni zmagi za zagovornike človekovih pravic opozicija ostro kritizira delovanje okrnjene sestave sodnikov, kar po njihovem mnenju krni neodvisnost in legitimnost sodstva.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval nekdanjega podpredsednika države Chen Chien-jena za trinajstega predsednika osrednje raziskovalne ustanove v državi, Academia Sinica. Chen bo funkcijo nastopil 21. junija 2026, njegov petletni mandat pa bo trajal do 20. junija 2031. Odločitev je sledila izboru sveta ustanove, ki je predsedniku države predložil tri kandidate, med katerimi je bil Chen izbran za naslednika sedanjega predsednika Liao Chun-chihja, ki mu junija poteče mandat. Imenovanje je v tajvanski politiki sprožilo mešane odzive. Medtem ko so vladni krogi odločitev označili za pričakovano, so poslanci opozicijske stranke Kuomintang (KMT) izrazili kritiko, češ da imenovanje politično izpostavljenega posameznika ne sovpada s pričakovanji o generacijski pomladitvi vodstva znanstvenih institucij. Chen Chien-jen, ki je po izobrazbi epidemiolog, velja za tesnega zaveznika predsednika Laia in vladajoče stranke, kar po mnenju kritikov utegne vplivati na percepcijo neodvisnosti najuglednejše tajvanske raziskovalne organizacije.

Predsednik Lai Ching-te je uradno imenoval Chen Chien-jena za 13. predsednika Academia Sinica. Chen se po koncu politične kariere vrača k raziskovalnemu delu. Poslanka Kuomintanga Wan Mei-ling je pozvala Chena, naj se izogne politiki in se osredotoči na akademsko strokovnost. Raziskovalci Academia Sinica so izrazili upanje, da bo Chen ohranil ravnovesje med naravoslovnimi in humanističnimi vedami ter spodbujal sodelovanje z drugimi institucijami.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovno poudaril neomajno zavezo Pekinga k združitvi s Tajvanom, pri čemer je proces označil za neustavljiv zgodovinski proces. Njegove besede so sledile obsežnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici otoka, kar je dodatno zaostrilo odnose v regiji. Ši je v svojem govoru izpostavil nerazdružljivo vez krvi in sorodstva med ljudmi na obeh straneh Tajvanske ožine, hkrati pa poudaril dolgoročni cilj ozemeljske celovitosti. Na napovedi so se ostro odzvali v Manili in Tajpeju. Filipinski politik Francis Pangilinan je obsodil kitajske vojaške vaje in retoriko Pekinga, medtem ko je kitajsko veleposlaništvo v odzivu ponovilo politiko ene Kitajske. Tajvanske oblasti so vaje označile za grožnjo regionalni stabilnosti, Združene države Amerike pa so Peking pozvale k prekinitvi vojaškega pritiska in ustrahovanja. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Peking zavrača vsakršne težnje po neodvisnosti otoka.

Po razglasitvi razsodbe o pravici zagovornikov do pritožbe zoper pripor, je stranka Taiwan People's Party (TPP) ponovno kritizirala odločitev petih ustavnih sodnikov, jo označila za nezakonito in pozvala predsednika Lai Ching-teja k imenovanju novih sodnikov. Poudarili so, da bi moralo o pomembnih zadevah odločati polno sodišče s 15 člani. Kritike se nanašajo tudi na odsotnost sodnikov Tsai Tsung-chen, Yang Hui-chin in Chu Fu-mei. Predsednik naj bi čimprej zapolnil ta mesta. Pingtunško okrožno sodišče je pojasnilo, da razsodba ne vpliva na že pravnomočne obsodbe. Trenutno je na Ustavnem sodišču 94 nerešenih primerov, ki čakajo na obravnavo. Predsednik nekdanjega višjega sodišča Huang Ruihua je kritiziral odsotne sodnike kot "sodne grešnike".

V Tajvanu je 2. januarja 2026 uradno nastopil dolžnost novi generalni sekretar nadzornega juana, Huang Shih-cho. Nekdanjega poslanca je na to mesto 29. decembra 2025 imenoval predsednik države Lai Ching-te, s čimer se je končal postopek popolnitve vodstva te pomembne ustavne ustanove. Podpredsednik nadzornega juana, Li Hung-chiun, je ob uradnem prevzemu funkcije poudaril Huangov močan čut za poslanstvo in izrazil pričakovanje, da bo njegova strokovnost ključna pri posodabljanju delovanja institucije ter izvajanju njenih nadzornih nalog. Imenovanje Huanga na to strateško funkcijo prihaja v obdobju povečanih notranjepolitičnih napetosti in strožjih zakonskih zahtev glede integritete javnih uradnikov. Kot generalni sekretar bo Huang odgovoren za operativno vodenje organa, ki ima v tajvanskem političnem sistemu pooblastila za preiskovanje nepravilnosti v javni upravi in sprožanje postopkov odpoklica ali obtožbe proti uradnikom. Njegove bogate izkušnje iz zakonodajne veje oblasti bodo po ocenah vodstva nadzornega juana bistveno prispevale k učinkovitejšemu izvajanju prioritetnih nalog v novem mandatu.

Nekdanji predsednik stranke TPP, Ko Wen-je, je obiskal poslansko skupino stranke Gibanje za demokratično napredovanje (DPP) v parlamentu s prošnjo za pomoč pri sprejetju zakona o umetni oploditvi, natančneje pri delu, ki se nanaša na nadomestno materinstvo. Kljub temu je stranka TPP v objavi kasneje kritizirala predsednika Laja Ching-teja. DPP je izrazil pripravljenost slediti vladnemu predlogu zakona in upa na pomoč Ko Wen-jeja pri potrditvi proračuna in nakupu vojaške opreme. Poleg tega se v javnosti pojavljajo vprašanja o pristojnostih izvršnega sveta (vlade) glede že sprejetih zakonov v parlamentu.

Predsednik Lai Ching-te je med obiskom v okrožju Yilan, kjer je promoviral program Dolgotrajna oskrba 3.0, izrazil močno podporo Lin Kuo-zhangu, svetovalcu izvršnega juana in potencialnemu kandidatu DPP za župana okrožja. Lai je Lina omenil večkrat in poudaril njegovo vlogo pri predlogu za program dolgotrajne oskrbe. Poleg tega je Lai obiskal spominski park Chen Ding-nana, kar je Lin Kuo-zhang pojasnil kot poklon političnemu mentorju.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je v uradni izjavi pozvalo Peking k zadržanosti in takojšnji prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Odziv sledi obsežnim kitajskim vojaškim vajam z imenom »Pravična misija 2025«, ki so vključevale uporabo pravega streliva v neposredni bližini tajvanskih voda. Washington je poudaril, da nasprotuje kakršnim koli enostranskim spremembam statusa quo, vključno z uporabo sile ali prisile, ter Kitajsko pozval k vzpostavitvi smiselnega dialoga s Tajpejem. Znotraj Tajvana je predsednik Lai Ching-te poudaril nujnost hitrega sprejetja obrambnega proračuna, ki ga trenutno blokira opozicija. Po njegovih besedah so kitajske vaje načrtno ciljale na nove obrambne zmogljivosti otoka, kar dokazuje, da so investicije v vojaško opremo ključne za nacionalno varnost in prikaz odločnosti države pri samoobrambi. Kitajska vojska je manevre izvajala v krogu 24 morskih milj od tajvanske obale, kar je sprožilo obsodbe v širši mednarodni skupnosti.

V tajvanskem parlamentu se je leto 2026 začelo z ostrim političnim spopadom, saj so poslanci vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) že na novega leta dan zasedli vhode v parlamentarno dvorano. S tem dejanjem so si želeli zagotoviti prednost pri oddaji predlogov na prvem zasedanju leta, ki bo potekalo 2. januarja. Glavni cilj vladajoče koalicije je prekinitev blokade državnega proračuna za leto 115 (2026) po tajvanskem koledarju, ki vključuje kritična sredstva za obrambo v višini 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev ter povišanje plač za vojsko in policijo. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi spornega predloga zakona o partijskem premoženju, s katerim želi opozicijski Kuomintang (KMT) zaščititi premoženje organizacij, povezanih z nekdanjim avtoritarnim režimom. Čeprav je KMT načrtoval hitro sprejetje zakona, se je postopek ustavil, ko je stranka Tajvanska ljudska stranka (TPP) izrazila notranje razkole glede podpore predlogu. Predsednik države Lai Ching-te in premier Cho Jung-tai sta opozicijo pozvala k razumu, saj neizglasovan proračun neposredno ogroža nacionalno varnost in socialno stabilnost države v času povečanih pritiskov s strani celinske Kitajske.

Tajvansko politično prizorišče je ob začetku leta 2026 zaznamoval poglobljen konflikt med predsednikom Lai Ching-tejem in opozicijo, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT). Predsednik Lai je v novoletnem nagovoru postopek ustavne obtožbe, ki so ga zoper njega sprožili opozicijski poslanci, označil za izgubo časa in parlament pozval, naj se raje posveti konstruktivnemu delu. Odnosi med vejami oblasti so se dodatno zaostrili zaradi vprašanj proračuna in zakonodajnih sprememb, ki jih vlada zavrača ali izpodbija pred ustavnim sodiščem. Opozicijska stranka KMT je v uradnem odzivu ostro zavrnila predsednikove očitke in poudarila, da je ustavna obtožba priložnost za vlado, da prevzame odgovornost za svoja dejanja, ki jih opozicija opisuje kot protiustavna. Stranka je predsednika pozvala, naj nastopi v zakonodajnem juhanu in poda poročilo o stanju v državi ter odgovori na vprašanja poslancev. Spor med taboroma se odraža tudi v blokadi proračunskih sredstev za obrambo in nestrinjanju glede pokojninske reforme, kar hromi politično stabilnost države.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka, potem ko je Kitajska izvedla vojaške vaje blizu Tajvana. Poudaril je, da mednarodna skupnost pozorno spremlja odločnost Tajvancev, da se branijo. Obljubo je podal le nekaj dni po koncu kitajskih vojaških vaj "Justice Mission 2025".

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je 1. januarja 2026 v predsedniški palači v Tajpeju nagovoril državljane in se udeležil tradicionalnega dviga zastave, kjer sta bila prisotna tudi predsednik vlade Cho Jung-tai in predsednik parlamenta Han Kuo-yu. Predsednik Lai in podpredsednica Hsiao Bi-khim sta ob dnevu odprtih vrat osebno delila omejene izdaje novoletnih daril ter obiskovalcem zaželela mirno leto. Dogodek je minil v znamenju pozivov k preseganju političnih razkolov, kar je simbolizirala tudi prisotnost opozicijskih politikov, kot je Cheng Li-wun. Premier Cho Jung-tai je ob robu slovesnosti izpostavil ključne vladne prioritete za leto 2026, vključno s proračunom za nacionalno obrambo in vprašanji reforme pokojnin, ki so trenutno predmet ustavne presoje. Poudaril je, da bo vlada spoštovala odločitve ustavnega sodišča glede zakona o pokojninah za vojaško in policijsko osebje. Slovesnost se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, ki so se stopnjevale v preteklem letu, zato so bili poudarki na notranji koheziji in gospodarski odpornosti ključni elementi letošnjega novoletnega sporočila.

V tajvanskih okrožjih Džjahji in Džanghua se krepijo politične aktivnosti pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) se je znašla v središču polemik v okrožju Džjahji, kjer je poslanec Huang Rongli v svojem volilnem gradivu trdil, da ga je predsednik države Lai Ching-te osebno pozval k pripravi na kandidaturo za guvernerja. Centrala stranke DPP je te navedbe uradno zanikala, kar je sprožilo vprašanja o notranji disciplini in procesih nominacije. Hkrati se v okrožju Džanghua zaostruje konkurenca med DPP in opozicijsko stranko Kuomintang (KMT). Poslanka Chen Su-yue bo kot kandidatka DPP izzvala predstavnico KMT Xie Yi-fong v boju za guvernerski položaj, kar že povzroča premike na lokalni politični šahovnici. Ta kandidatura bo neposredno vplivala na prihodnje nadomestne volitve za člane zakonodajnega dvorca in na župansko tekmo v mestu Yuanlin, kjer so kandidati KMT že potrdili svojo udeležbo. Politični analitiki opozarjajo, da bodo ti lokalni spopadi ključni za določitev ravnovesja moči pred naslednjimi nacionalnimi preizkušnjami.

Župan Novega Tajpeja Hou You-yi je na novoletni slovesnosti ob dvigu zastave v umetniškem parku 435 v okrožju Banqiao pozval k večjemu sodelovanju med vlado in opozicijo. Hou se je dogodka udeležil skupaj z več kot 8000 meščani, kjer je v svojem nagovoru izpostavil, da prebivalci ne potrebujejo konfrontacij in notranjih izčrpavanj, temveč odločnost pri reševanju težav. Njegove izjave so bile neposreden odziv na novoletni nagovor predsednika Lai Ching-teja, ki je prav tako izrazil upanje po sodelovanju vseh političnih polov. Hou je poudaril, da so dejanja pomembnejša od besed, in pozval voditelje na centralni in lokalni ravni, naj opustijo politične kalkulacije. Po njegovih besedah so preteklo leto zaznamovale svetovne nestabilnosti in družbeni izzivi, ki so med ljudmi povzročili tesnobo. Župan je izpostavil nujnost, da se politično vodstvo osredotoči na konkretne ukrepe, ki bi izboljšali življenje državljanov, namesto da se zapleta v ideološke spore. Slovesnost se je zaključila z organiziranim pohodom, ki je simboliziral enotnost in nov začetek v letu 2026.

Kitajska je obsodila novoletni govor tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, v katerem je obljubil okrepitev obrambe otoka, kot poln laži, sovražnosti in zlonamernosti. Peking trdi, da Lai podpira neodvisnost Tajvana in podpihuje napetosti v Tajvanski ožini. Tajvanski predsednik se je zavezal, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah "Justice Mission 2025".

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je ob koncu leta v nagovoru državljanom poudaril pomen nacionalne enotnosti in napovedal nadaljnja prizadevanja vlade za blaginjo otoka. V svojem sporočilu javnosti pred vstopom v leto 2026 je izpostavil, da bo vlada še naprej trdo delala za napredek, in pozval prebivalce, naj ostanejo povezani na poti v prihodnost. Podobne pozive k skupnim prizadevanjem je izrazila tudi podpredsednica Hsiao Bi-khim. Preko družbenih omrežij je sporočila, da je ključnega pomena ohraniti enotnost pri varovanju tajvanskega ozemlja in vrednot. Sporočilo državnega vrha prihaja v času, ko se Tajvan sooča z naraščajočimi geopolitičnimi izzivi v regiji, vendar so se voditelji v novoletnem nagovoru osredotočili predvsem na notranjo kohezijo in optimizem za prihajajoče obdobje.

Predsednica tajvanskega nadzornega juana Chen Chu, ki se je zaradi zdravstvenih težav več kot leto dni zdravila v bolnišnici, se po poročanju nekaterih virov pripravlja na vrnitev na položaj. Njen proces okrevanja naj bi potekal hitreje od prvotnih pričakovanj, zato se predvideva, da bo bolnišnico zapustila pred lunarnim novim letom, z delom pa nadaljevala takoj po praznikih. Kljub spodbudnim napovedim so nekateri njeni tesni sodelavci in predstavniki tabora t. i. frakcije Chu poudarili, da uradnih informacij o točnem datumu vrnitve še nimajo, ter izpostavili, da sta za podajanje izjav o njenem zdravstvenem stanju pristojna le družina in zdravniško osebje. Med njenim dolgotrajnim zdravljenjem so se pojavila ugibanja o njenem odstopu, ki naj bi ga Chen Chu tajvanskemu predsedniku Lai Ching-teju tudi ponudila, vendar ga slednji domnevno ni sprejel. Glavni razlog za zavrnitev odstopa naj bi bile težave pri iskanju primernega naslednika in postopki imenovanja v parlamentu. Čeprav se Chen Chu še vedno posveča rehabilitaciji, njena morebitna vrnitev na čelo ene izmed najpomembnejših državnih institucij ostaja osrednja tema v tajvanskih političnih krogih, kjer se budno spremlja stabilnost vodstva ključnih organov oblasti.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

V tajvanskem parlamentu so se okrepile napetosti zaradi predlaganih sprememb zakona o upravljanju z neprimernim premoženjem političnih strank, s katerimi bi lahko organizacijama, kot sta Združenje žensk in Kitajski mladinski korpus, oprostili status povezanih organizacij. Opozicija je predlagala spremembe zakona o posodobitvi veteranskih vasi, kar bi lahko povzročilo znatne stroške za javna sredstva. Poleg tega je vlada sprejela spremembe zakona o odnosih med ljudmi na Tajvanu in Kitajskem, ki uvajajo nadzor nad obiski poslancev na Kitajskem, kar je naletelo na kritike kitajskega urada za tajvanske zadeve.

Filipinsko obrambno ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj, saj menijo, da ogrožajo regionalni mir in stabilnost. Francoski poslanci so javno podprli Tajvan in obsodili kitajsko ustrahovanje. Na vprašanje o koncu vaj, kitajski urad za tajvanske zadeve ni podal konkretnega odgovora, ampak je novinarje napotil na druge službe za podrobnosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Kitajski državni svet za tajvanske zadeve je označil vojaške vaje okoli Tajvana kot upravičen ukrep za zaščito suverenosti. Tajvanski Svet za celinske zadeve je odgovoril, da to ne spreminja dejstva, da Republika Kitajska obstaja že 115 let. Svet za celinske zadeve je tudi komentiral spremembe zakona, ki ureja odhod poslancev na Kitajsko, rekoč, da so te spremembe odgovor na kitajska prizadevanja za infiltracijo. Zheng Liwen iz Kuomintanga se je udeležila slovesnosti ob dvigu zastave pred predsedniško palačo in izjavila, da je stranka zvesta Republiki Kitajski. Zheng Liwen je obtožil predsednika Lai Qingdeja, da provocira Kitajsko in izkorišča strah pred vojno za pridobivanje volilne podpore.

Kitajska je v drugem zaporednem dnevu nadaljevala z obsežnimi vojaškimi vajami v okolici Tajvana, pri čemer so uporabili ostre naboje in izvedli simulacije napadov na dolge razdalje. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je potrdila, da so v operacijah sodelovale kopenske sile, mornarica, letalstvo in raketne enote, ki so simulirale skupno delovanje za blokado in napad na strateške cilje. Vaje so neposredno nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki se je začelo konec leta 2025, ko je Peking sprožil operacijo 'Misija pravičnost 2025'. Tajvanske oborožene sile so v odziv na kitajsko rožljanje z orožjem prav tako aktivirale svoje obrambne zmogljivosti in pokazale vojaško pripravljenost. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je kitajsko delovanje ostro obsodil in ga označil za brezobzirno provokacijo, ki ogroža stabilnost v celotni regiji. Po njegovih besedah Kitajska s takšnimi dejanji namerno spodkopava mir v Tajvanski ožini in ustrahuje prebivalstvo otoka. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so trenutni manevri del širše strategije Pekinga za izolacijo Tajvana in preprečevanje zunanje podpore otoku. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Kitajska vztrajno stopnjuje svojo vojaško prisotnost, medtem ko Tajvan krepi vezi z zavezniki v prizadevanjih za ohranitev suverenosti.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.