Mednarodne letalske družbe so kljub uradnemu odprtju zračnega prostora nad Iranom in Irakom ohranile previdnostne ukrepe ter se izogibale letom nad omenjenima državama. Odločitev prevoznikov je sledila izdaji iranskega obvestila NOTAM za celotno državo, kar je v svetovni javnosti sprožilo ugibanja o morebitnih novih vojaških zaostritvah. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump zagotovil, da neposredni napadi na Iran niso načrtovani, razmere ostajajo napete. Iranske oblasti so sosednje države, ki gostijo ameriška vojaška oporišča, uradno opozorile, da bodo v primeru ameriškega posredovanja ob nemirih v Iranu izvedle povračilne ukrepe proti tem bazam. Teheran je to sporočilo podal kot odgovor na Trumpove napovedi o "zelo ostrih ukrepih" v primeru usmrtitev protestnikov s strani iranskega režima. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom je tako neposredno vplivalo na varnostne protokole v mednarodnem letalskem prometu. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so iranski državni mediji v svojih sporočilih uporabili vizualne elemente, ki namigujejo na pretekle poskuse atentatov na ameriškega predsednika, kar je še poglobilo nezaupanje med državama. Letalski prevozniki zaradi teh nepredvidljivih groženj in možnosti nenadne uporabe protiletalskih sistemov raje volijo daljše in dražje obvozne poti, kar vpliva na logistiko v celotni regiji Bližnjega vzhoda.

Nečakinja Donalda Trumpa je ostro kritizirala Roberta F. Kennedyja mlajšega, češ da ogroža življenja. Zvezni sodnik je ustavil Trumpov poskus pridobitve občutljivih podatkov o registriranih volivcih, ki ga je označil za "brez precedensa in nezakonitega". Član Trumpovega kabineta naj bi našel način, kako se izogniti odgovornosti v zvezi z datotekami Jeffreyja Epsteina. The Wall Street Journal pa je posvaril pred posledicami želja Stephena Millerja.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Donald Trump je izjavil, da naj bi se usmrtitve protestnikov v Iranu ustavile, kar nakazuje na umiritev retorike in morebitno poslušanje neintervencionistov v njegovi administraciji. Kljub prejšnjim grožnjam in podpori protestnikom, se zdi, da se Trumpova administracija premika od odprtega spopada z Iranom, čeprav še vedno izvaja pritisk brez neposrednega pozivanja k zamenjavi režima. V člankih je bilo tudi navedeno, da je Trumpova pomoč Irancem povzročila večjo bolečino, saj je sankcioniral iransko gospodarstvo.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Kljub odobritvi ZDA za izvoz Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, so kitajski uradniki carinskim agentom sporočili, da so ti čipi prepovedani, in lokalnim tehnološkim podjetjem naročili, naj jih kupujejo le, če je to nujno potrebno. Analitiki menijo, da bo Kitajska sprva sprejela Nvidiine čipe zaradi povpraševanja, a jih bo kasneje nadomestila.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je 14. januarja v Moskvi ostro kritiziral zunanjo in gospodarsko politiko Združenih držav Amerike, ki naj bi po njegovih besedah povzročila propad modela globalizacije. Lavrov je poudaril, da Washington z uvajanjem visokih carin in kršenjem načel prostega trga, ki jih je nekoč sam promoviral, dokazuje svojo nezanesljivost kot mednarodni partner. Po mnenju vodje ruske diplomacije so ameriški ukrepi privedli do fragmentacije svetovnega gospodarstva, kjer namesto poštene konkurence prevladujejo pritiski in sankcije. Minister se je v svojem nagovoru posebej obregnil ob ameriško vmešavanje v notranje zadeve Venezuele, kar je označil za kršitev mednarodnega prava in spodkopavanje sistema mednarodnih odnosov. Komentiral je tudi pobude nekaterih ameriških politikov, med njimi senatorja Lindseyja Grahama, o uvedbi ekstremnih, celo 500-odstotnih carin za države, ki trgovalno sodelujejo z Rusijo. Lavrov je te grožnje označil za neracionalne in napovedal, da bo Rusija kljub pritiskom še naprej krepila gospodarske vezi z Iranom in drugimi strateškimi partnerji. Ruska stran ocenjuje, da se je obdobje t. i. naivne globalizacije končalo, kar potrjujejo tudi izjave nekaterih evropskih voditeljev o vzponu gospodarskega nacionalizma. Lavrov je izpostavil, da ZDA zdaj delujejo v nasprotju z lastnimi preteklimi apeli k nedotakljivosti zasebne lastnine in svobodni trgovini, kar po njegovem mnenju sistemsko uničuje strukturo Združenih narodov in globalno stabilnost.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v intervjujih za različne medije, vključno z BBC-jem, ponovil prepričanje, da je Donald Trump edini svetovni voditelj, ki lahko zaustavi Vladimirja Putina in njegove grožnje Evropi. Nawrocki je kritičen do evropskih voditeljev in poudarja, da je Trump edini, ki lahko reši to težavo.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

Senator Lindsey Graham je pozval k formalnemu obrambnemu paktu med Združenimi državami Amerike in Izraelom, pri čemer je poudaril, da se ameriška pomoč Izraelu obrestuje desetero v obliki obveščevalnih podatkov, protiterorističnih zmogljivosti in napredne tehnologije. Graham meni, da ta zavezništvo krepi nacionalno varnost ZDA, saj zagotavlja vire, ki jih Amerika ne more sama zagotoviti.

Tulsi Gabbard je opozorila, da si močni tuji zavezniki želijo ZDA potegniti v vojno z Rusijo. Kritizirala je tudi Reutersovo poročanje o Rusiji, češ da gre za laži in propagando. Nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe Donalda Trumpa se ne strinja z Evropo in Natom glede Putinovih ciljev v Ukrajini, saj meni, da Putin nima možnosti zavzeti celotne države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da obstajajo znaki, da so se pogajalci "zelo blizu" dokončanemu mirovnemu predlogu za končanje vojne med Rusijo in Ukrajino, vključno z varnostnimi jamstvi ZDA, ki bodo potrebovala pregled v kongresu. Zelenski je razkril revidiran 20-točkovni načrt, ki ga podpira ZDA in vključuje demilitarizirana območja, kar predstavlja premik v smeri zmanjševanja razlik z Moskvo. Ostala pa so ključna vprašanja glede prepustitve ozemlja Rusiji in odziva Moskve na nove pogoje.