Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v letu 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov tujim državljanom, kar predstavlja rekorden porast v primerjavi s preteklim letom. Med razveljavljenimi dokumenti je 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za visokokvalificirane delavce, medtem ko večino predstavljajo poslovni in turistični vizumi potnikov, ki so prekoračili dovoljen čas bivanja. Ukrep je del širše strategije zaostritve priseljenske politike in poostrenega nadzora nad tujci pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Zunanje ministrstvo pod vodstvom Marca Rubia je sporočilo, da so bili vizumi odvzeti tudi osebam, ki so bile vpletene v kriminalne dejavnosti ali so kako drugače prišle v navzkriž z ameriškimi organi pregona. Število preklicanih vizumov je več kot podvojilo statistiko iz leta 2024, ko je bilo pod administracijo Joeja Bidna razveljavljenih približno 40.000 vizumov. Nekateri študenti in strokovni delavci so zaradi teh ukrepov izgubili svoj zakoniti status bivanja v državi. Administracija poudarja, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali z namenom zaščite nacionalne varnosti in javnega reda. Napovedujejo tudi sistematično preverjanje vseh trenutnih imetnikov vizumov ter deportacije tistih, ki predstavljajo tveganje za državo. Po navedbah uradnih virov je cilj teh ukrepov zagotoviti, da v državi ostanejo le tisti tujci, ki strogo spoštujejo ameriško zakonodajo in pogoje svojega bivanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so iranski uradniki stopili v stik z Združenimi državami Amerike zaradi morebitnih pogajanj o svojem jedrskem programu. Do tega preobrata prihaja sredi obsežnih protivladnih protestov v Iranu, kjer je bilo po navedbah ameriških virov ubitih že več kot 500 ljudi. Trump je poudaril, da so pogajanja verjetna prav zaradi pritiska in groženj z vojaško silo, ki jih Washington uporablja kot sredstvo za dosego diplomatskih ciljev. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Donald Trump ohranja vse možnosti na mizi, vključno z zračnimi napadi na iranske cilje. Čeprav Bela hiša izpostavlja diplomacijo kot prednostno izbiro, vojaško posredovanje ostaja aktivna alternativa, če Teheran ne bo prenehal z nasilnim zatiranjem protestnikov ali nadaljeval z razvojem jedrskega orožja. Napetosti so se dodatno stopnjevale po Trumpovih ostrih odzivih na novinarska vprašanja glede legitimnosti ameriških groženj. Ob robu dogajanja v Iranu je Trump podal tudi nenavadne izjave glede Latinske Amerike, ko se je samooklical za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele in podprl zamisel o Marcu Rubiu kot predsedniku Kube. Te izjave v mednarodni skupnosti sprožajo vprašanja o novi smeri ameriške zunanje politike, ki nakazuje na agresivno preoblikovanje globalnih geopolitičnih vplivnih sfer pod trenutno administracijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost ostrega vojaškega odziva proti Iranu, medtem ko se teokratski režim v Teheranu sooča z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih desetletjih. Po poročilih humanitarnih organizacij je število smrtnih žrtev med protestniki naraslo na najmanj 572, nekateri viri pa navajajo celo številke med 12.000 in 20.000 mrtvimi. Trump je potrdil, da prejema poročila o vojaških možnostih napadov, in hkrati uvedel drastičen ukrep v obliki 25-odstotnih carin na celotno trgovino za katero koli državo, ki bo poslovala z Iranom. Iranske oblasti so v odgovor na ameriške grožnje obsodile "vmešavanje v notranje zadeve" in obtožile Združene države Amerike ter Izrael spodbujanja nasilja. Kljub zaostreni retoriki in obsežni blokadi spleta v državi je iransko ministrstvo za zunanje zadeve potrdilo, da komunikacijski kanali z Washingtonom ostajajo odprti prek posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa, so se medtem sprevržili v odkrite zahteve po padcu verske ureditve. Znotraj ZDA so odzivi na Trumpovo politiko deljeni. Medtem ko nekateri republikanski senatorji, kot je Mike Rounds, puščajo odprte možnosti za vojaško posredovanje, kritiki opozarjajo na protislovja med predsednikovo podporo protestnikom v tujini in njegovim ostrim odnosom do domačih demonstracij. Hkrati se Trumpova administracija zapleta v nove spore znotraj države, saj je pravosodno ministrstvo sprožilo preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu, kar dodatno stopnjuje politično napetost v Washingtonu.

Armenija in Združene države Amerike so v Washingtonu predstavile okvirni sporazum o izvedbi projekta »Trumpova pot za mednarodni mir in blaginjo« (TRIPP), ki predvideva vzpostavitev ključnega prometnega koridorja skozi Južni Kavkaz. Po navedbah armenskega zunanjega ministrstva bo Jerevan Združenim državam Amerike podelil 74-odstotni delež v razvojnem podjetju TRIPP Development Company, ki bo projekt upravljalo z zakupom zemljišč za obdobje 49 let. Armenija bo obdržala preostalih 26 odstotkov lastništva, hkrati pa bo ohranila popoln mejni in carinski nadzor nad potjo, ki bo potekala prek njenega ozemlja. Armenski premier Nikol Pašinjan je poudaril, da si država želi v projekt pritegniti tudi Evropsko unijo, saj to pobudo vidi kot priložnost za institucionalizacijo miru z Azerbajdžanom. Dogovor sledi nedavnemu parafiranju mirovnega sporazuma med Armenijo in Azerbajdžanom, ki sta ga državi dosegli ob posredovanju ameriškega predsednika. Jerevan s tem projektom krepi svojo zunanjepolitično usmeritev proti Zahodu, hkrati pa poudarja načelo vzajemnosti pri upravljanju infrastrukture. Glede vloge Ruske federacije je armenski zunanji minister Ararat Mirzojan pojasnil, da neposredno sodelovanje Moskve v projektu ni bilo predmet pogovorov. Čeprav je Rusija izrazila pripravljenost na razpravo o svoji vlogi pri projektu, je Mirzojan izključil možnost njenega neposrednega vstopa v upravljanje koridorja. Projekt TRIPP tako predstavlja pomemben geopolitični premik v regiji, kjer je imela Rusija zgodovinsko prevladujoč vpliv na varnostno in prometno arhitekturo.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance in državni sekretar Marco Rubio sta se v sredo v Washingtonu sestala z delegacijama Danske in Grenlandije. Srečanje v Beli hiši je bilo namenjeno pojasnitvi namer administracije predsednika Donalda Trumpa, ki vztraja pri vzpostavitvi nadzora nad tem strateškim arktičnim otokom. Gre za prvi formalni dialog na visoki ravni, odkar je Trumpova administracija Grenlandijo znova opredelila kot ključno prioriteto ameriške nacionalne varnosti. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen in grenlandski predstavniki so pred srečanjem jasno sporočili, da otok ni naprodaj in da pričakujejo spoštovanje svoje suverenosti. Kljub napetostim so uradniki v Washingtonu poudarili, da želijo proces voditi v smeri mirnega prenosa suverenosti, medtem ko danska stran in njene evropske zaveznice takšnim težnjam ostro nasprotujejo. Pogovori so se osredotočili na strateški pomen regije in vprašanja, ki jih prinaša ameriška želja po širitvi ozemlja. Napetosti med zaveznicami so se stopnjevale zaradi predhodnih izjav predstavnikov Bele hiše, ki niso izključili možnosti uporabe vojaške sile za zavarovanje ameriških interesov na Arktiki. Današnje srečanje predstavlja poskus diplomatske rešitve spora, ki je resno načel odnose med Washingtonom in Københavnom. Evropski voditelji so predhodno že izrazili polno solidarnost z Dansko in zavrnili kakršne koli enostranske poteze Združenih držav Amerike.

Voditelja Danske in Grenlandije sta v torek v Kopenhagnu oblikovala enotno fronto proti prizadevanjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa za prevzem strateškega arktičnega otoka. Pred napovedanimi srečanji v Washingtonu je grenlandski predsednik vlade Jens-Frederik Nielsen jasno poudaril, da Grenlandija ni naprodaj in da bi v primeru geopolitične izbire med Združenimi državami Amerike in Dansko vsekakor izbrali slednjo. Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila trdno povezanost znotraj danskega kraljestva in zavrnila kakršna koli pogajanja o suverenosti ozemlja. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je Donald Trump ponovil grožnje o priključitvi in javno podvomil o legitimnosti grenlandskega premierja. Ameriški podpredsednik JD Vance bo v Washingtonu gostil srečanje z dansko in grenlandsko zunanjo ministrico, kjer naj bi poskušali umiriti diplomatski spor. Kljub temu Trump vztraja pri svojih stališčih in opozarja, da bi odpor grenlandskega vodstva lahko povzročil velike težave za to avtonomno ozemlje. Prebivalci otoka in tamkajšnji uradniki medtem izražajo občutke izdanosti zaradi retorike iz Washingtona. Strateški pomen Grenlandije ostaja v središču ameriških interesov zaradi varnostnih vprašanj na Arktiki. Bela hiša pod Trumpovo administracijo otok obravnava kot ključno prioriteto nacionalne varnosti, kar povzroča nemir med evropskimi zavezniki. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se na Arktiki krepi prisotnost drugih velesil, kar Grenlandijo postavlja v središče nove hladne vojne za vire in poti na severu.

Združene države Amerike so podružnice Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu uradno uvrstile na seznam terorističnih organizacij. Ameriško ministrstvo za finance in State Department sta odločitev utemeljila z navedbami, da omenjene skupine podpirajo militantno gibanje Hamas in neposredno ogrožajo ameriške ter izraelske interese na Bližnjem vzhodu. Ukrep, ki temelji na izvršnem ukazu 14362, predstavlja stopnjevanje kampanje administracije predsednika Trumpa za omejitev delovanja mrež, ki jih Washington povezuje z ekstremizmom. Egiptovska veja Muslimanske bratovščine je v odzivu na odločitev napovedala pravno izpodbijanje oznake, ki jo je označila za politično motivirano in neutemeljeno. Predstavniki organizacije so izjavili, da ameriška vlada napačno enači mirno islamsko državljansko udejstvovanje z ekstremizmom, kar bi po njihovem mnenju lahko vodilo v dodatno marginalizacijo muslimanov po svetu. Vztrajajo, da odločitev nima podlage v dejanskih dokazih o terorističnih dejavnostih. Sankcije, ki spremljajo to oznako, vključujejo zamrznitev premoženja in prepoved sodelovanja ameriških subjektov s temi skupinami. Medtem ko Washington trdi, da gre za nujen korak pri zagotavljanju nacionalne varnosti, kritiki in prizadete organizacije opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice za politično stabilnost v regiji in humanitarno delovanje, ki je pogosto povezano z infrastrukturami teh gibanj.

Smrt Renee Nicole Macklin Good, ki jo je ustrelil agent ICE Jonathan Ross v Minneapolisu, je sprožila val protestov po ZDA. Razkrito je bilo, da je bila Good aktivistka proti ICE in je njena skupina poučevala taktike 'mikro-intifade', vključno z oviranjem aretacij in povzročanjem kaosa pri policijskih vozilih. Notranji odpor znotraj DHS se je povečal, saj agenti niso zadovoljni z odzivom na dogodke in posledičnimi kritikami. Republikanska kongresnica Mary Miller je zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik zaradi izrazitega neskladja v svojem odnosu do protestnega dogajanja v Iranu in domačih demonstracij v Minneapolisu. Medtem ko je Trump na platformi Truth Social iranske protestnike podprl kot borce za demokracijo in tamkajšnjim oblastem zagrozil z visokimi stroški zaradi nasilnega zatiranja, je ameriške protestnike, ki so se odzvali na usodni strel agenta agencije ICE, označil za anarhiste in profesionalne agitarje. Analitiki ocenjujejo, da takšna retorika kaže na politično selektivnost pri obravnavi državnega nasilja in državljanskih pravic. Hkrati so se v evropskem prostoru okrepili pozivi k radikalni spremembi politike do Združenih držav Amerike zaradi Trumpovih ozemeljskih ambicij po Grenlandiji. Politični analitiki opozarjajo, da Trumpove izjave o zavzetju otoka »na lahek ali težek način« ne gre podcenjevati. Evropske voditelje pozivajo, naj se spopadejo z novo realnostjo, v kateri ZDA ne nastopajo več kot zaveznica, temveč kot aktivna in sovražna grožnja mednarodnemu redu. Zaradi stopnjevanja napetosti in imperialnih teženj Washingtona se v Evropski uniji krepijo razprave o prekinitvi tesnih vezi z administracijo Donalda Trumpa. Strokovnjaki poudarjajo, da je ameriška zunanja politika postala nepredvidljiva in agresivna, kar zahteva večjo suverenost evropskih držav pri zaščiti svojih interesov in ozemeljske celovitosti zavezniških ozemelj, kot je Grenlandija.

Danski zunanji minister je obiskal Belo hišo, kjer se je sestal s svetovalcem za nacionalno varnost JD Vanceom in senatorjem Marcom Rubiom, da bi razpravljal o prihodnosti Grenlandije. Obisk je bil namenjen zmanjševanju napetosti, ki so nastale po ponovnih napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti prevzema nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Trump je v zadnjem letu večkrat izpostavil, da je status otoka vprašanje, ki ga morajo rešiti Združene države Amerike, kar je povzročilo diplomatsko nelagodje v Københavnu. Danska stran poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj danskega kraljestva, medtem ko ameriška administracija otok vidi kot ključno točko za zagotavljanje varnosti na Arktiki in dostop do naravnih virov. Kljub ostrim besedam predsednika Trumpa, ki je situacijo označil za težavo Dancev, si diplomati prizadevajo najti pot do stabilnega sodelovanja, ki ne bi ogrozilo dolgoletnega zavezništva med državama. Razprave so se osredotočale predvsem na obrambno sodelovanje in gospodarske investicije na otoku. Analitiki opozarjajo, da so Trumpove izjave del širše strategije povečevanja ameriške prisotnosti na severu, kjer se krepi tudi vpliv Rusije in Kitajske. Danska se ob tem spopada z diplomatskim izzivom, kako obdržati suverenost nad otokom in hkrati ugoditi varnostnim zahtevam svoje najpomembnejše zaveznice v okviru zveze NATO. Današnje srečanje v Washingtonu predstavlja ključen korak v poskusu stabilizacije razmer pred morebitnimi nadaljnjimi enostranskimi potezami Bele hiše.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Združene države Amerike in Indija bodo v torek, 13. januarja, obnovile pogajanja o trgovini, je ob nastopu funkcije v New Delhiju potrdil novi ameriški veleposlanik Sergio Gor. Srečanje prihaja v času povečanih napetosti, potem ko so lanska pogajanja propadla, kar je povzročilo padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven in vneslo negotovost med vlagatelje. Veleposlanik Gor je poudaril, da sta državi aktivno vključeni v iskanje rešitev, kljub temu da so ZDA lani avgusta podvojile carine na indijsko blago na 50 odstotkov. Poleg trgovinskih tarif bodo pogovori vključevali tudi vprašanja varnosti, boja proti terorizmu, energetike in tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena pobudi Pax Silica, v katero namerava Washington prihodnji mesec povabiti Indijo. Gre za projekt pod vodstvom ZDA, katerega cilj je vzpostavitev stabilne dobavne verige za silicij, od ključnih mineralov do polprevodnikov in umetne inteligence. Gor je ob tem izpostavil trdne odnose med predsednikom Trumpom in premierjem Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je medtem potrdil, da vzporedno z ameriškimi pogovori v sklepno fazo stopajo tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo. Indija si prizadeva za ničelne carine v delovno intenzivnih sektorjih, kot so tekstilna industrija, usnjarstvo in draguljarstvo. Kljub lanskemu zaostrovanju, ko so ZDA uvedle kazenske 25-odstotne carine zaradi indijskega nakupa ruske nafte, obe strani zdaj kažeta pripravljenost na kompromis in integracijo indijske industrije v svetovne dobavne verige.

Združene države Amerike so Muslimansko bratovščino v Egiptu, Libanonu in Jordaniji uradno razglasile za teroristično organizacijo. Odločitev je danes naznanil ameriški državni sekretar Marco Rubio, kar pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do bližnjevzhodnih islamističnih gibanj. Razglasitev vključuje stroge sankcije in prepoved kakršne koli finančne ali materialne podpore tem vejam organizacije. Ukrep se osredotoča na specifične izpostave gibanja v omenjenih državah, kjer ima Muslimanska bratovščina različen stopnjo političnega vpliva. Medtem ko je v Egiptu gibanje že dlje časa prepovedano, v Jordaniji deluje preko svoje politične veje, v Libanonu pa predstavlja pomemben del tamkajšnjega družbenopolitičnega mozaika. Ameriška administracija s tem korakom krepi pritisk na regionalne akterje, ki so povezani z dejavnostmi, ki jih Washington označuje za destabilizacijske. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza povzročila diplomatske napetosti v regiji, zlasti z državami, ki so v preteklosti dopuščale delovanje bratovščine. Odločitev odraža strožje stališče nove ameriške administracije do političnega islama in skupin, ki so po mnenju Washingtona neposredno ali posredno povezane z militantnimi aktivnostmi na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Novoizvoljeni predsednik Hondurasa Nasry "Tito" Asfura se je v Washingtonu sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razpravljala o prihodnjih dvostranskih odnosih. To je bil Asfurov prvi uradni obisk v Združenih državah Amerike po njegovi nedavni volilni zmagi, ki so jo v regiji pospremile nekatere polemike. Sogovornika sta se dogovorila za poglobitev sodelovanja na področjih, ki so ključna za regionalno stabilnost. Osrednje teme pogovora so bile varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in skupni cilji v Srednji Ameriki. Asfura je poudaril zavezo Hondurasa k tesnemu sodelovanju z ameriško administracijo, kar predstavlja premik v diplomaciji države pred njegovim uradnim prevzemom položaja, ki je načrtovan za 27. januar. Rubio je izrazil pripravljenost na sodelovanje pri doseganju skupnih regionalnih ciljev. Srečanje se je odvilo v času napetih notranjepolitičnih razmer v Hondurasu, saj trenutna predsednica Xiomara Castro zaključuje svoj mandat. Obisk Asfure v Washingtonu še pred uradno inauguracijo nakazuje na prednostno nalogo nove vlade, da utrdi zavezništvo z Združenimi državami Amerike kot ključno strateško partnerico na področju migracijske politike in boja proti organiziranemu kriminalu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zunanjemu ministru Juanu Ramonu de la Fuenteju naročila, naj vzpostavi stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnila stališča po nedavnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o morebitnih vojaških napadih na narkokartele na mehiškem ozemlju. Sheinbaum si prizadeva za diplomatsko pot in dialog, s katerima bi preprečili enostranske posege sosednje države. Napetosti so narasle po Trumpovih napovedih o agresivnejšem boju proti organiziranemu kriminalu, ki vključujejo tudi neposredne napade na kartele znotraj mehiških meja. Mehiška vlada tovrstne napovedi obravnava kot vprašanje nacionalne suverenosti in poudarja pomen usklajenega mednarodnega sodelovanja namesto nepooblaščenih vojaških akcij. Zunanji minister De la Fuente bo v pogovorih z ameriško stranjo skušal doseči dogovor o skupnem pristopu k varnostnim izzivom, ki ne bi kršil mednarodnega prava. Mehika poudarja, da je stabilnost v regiji mogoče doseči le s spoštovanjem neodvisnosti obeh držav in krepitvijo obveščevalnega sodelovanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.