Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v letu 2025 preklicalo več kot 100.000 vizumov za tuji državljane, kar predstavlja rekordno število v okviru okrepljenega nadzora nad priseljevanjem pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Med preklicanimi dokumenti je bilo približno 8.000 študentskih vizumov in 2.500 vizumov za strokovne delavce, kar je znatno več kot v letu 2024, ko je bilo v času administracije Joeja Bidna preklicanih 40.000 vizumov. Ukrep je usmerjen predvsem proti posameznikom, ki so prekoračili dovoljen čas bivanja ali so bili vpleteni v kriminalne dejavnosti. Državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da bo administracija še naprej prednostno obravnavala varnost ameriških državljanov in tiste, ki predstavljajo tveganje za javni red, označila za nezaželene. Po navedbah ministrstva večina preklicanih vizumov odpade na poslovna in turistična potovanja, kjer je prišlo do kršitev pogojev bivanja. Nekateri tuji državljani, vključno s študenti in specializiranimi delavci, so s preklicem vizuma izgubili tudi svoj zakoniti status v državi, kar sproža postopke deportacije. Ministrstvo je v uradni izjavi napovedalo nadaljevanje stroge politike preverjanja vseh imetnikov vizumov. Podatki kažejo, da so se prizadevanja za povečanje varnosti in omejevanje nezakonitega bivanja podvojila v primerjavi s prejšnjim letom. Kritiki opozarjajo na posledice za gospodarstvo, zlasti zaradi izgube specializirane delovne sile, medtem ko vlada vztraja pri načelu 'Amerika na prvem mestu'.

Združene države Amerike so v začetku januarja 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so s položaja odstranile in pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški napadi, ki jih je odredila administracija Donalda Trumpa, so se začeli 3. januarja, Maduro pa se je v ponedeljek, 12. januarja, že pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku. Operacija je sprožila mešane odzive med venezuelsko diasporo v ZDA, kjer veselje ob padcu avtoritarnega voditelja spremlja resna zaskrbljenost glede prihodnjega pravnega statusa migrantov in varnosti v domovini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v okviru sodnih postopkov izjavil, da so pogovori z novim vodstvom v Venezueli izjemno občutljivi, zaradi česar ameriška administracija ne more razkriti lokacije več kot 100 Venezuelcev, ki so bili predhodno zaprti v Salvadorju. Rubio je ob tem zavrnil nadaljnja zaslišanja teh oseb, saj bi to po njegovih besedah lahko ogrozilo diplomatska prizadevanja ZDA za stabilizacijo razmer v Venezueli. Trumpova administracija kljub sodnim nalogom vztraja pri svoji strategiji, ki vključuje vzpostavitev novih oblasti v Caracasu. Venezuelska skupnost v ZDA ostaja razdeljena med upanjem na demokratične spremembe in strahom pred deportacijami. Aktivisti opozarjajo, da kljub padcu Madurovega režima razmere v državi ostajajo nestabilne, kar onemogoča varno vrnitev beguncev. Medtem ko ameriška vlada proslavlja uspeh operacije kot zmago nad narkoterorizmom, se v ozadju odvijajo kompleksne razprave o prihodnji vlogi tehnokracije in energetskih virov v regiji.

Savdska Arabija in Egipt sta pozdravila odločitev ZDA, da veje Muslimanske bratovščine v Egiptu, Jordaniji in Libanonu označi za teroristične organizacije. Egipčanska veja Muslimanske bratovščine pa je napovedala, da bo ameriško odločitev pravno izpodbijala.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je med obiskom Fordove tovarne odzval na provokacije neznanega delavca z neprimerno gesto. Medtem ko so ga snemale kamere, je Trump dvignil sredinec v smeri osebe, ki mu je domnevno namenjala žaljivke. Incident se je zgodil v času, ko je politik zapuščal prizorišče po srečanju z zaposlenimi. Bela hiša je incident pospremila z izjavo, v kateri so dejanje označili za ustrezen odziv na verbalni napad. Direktor komunikacij Steven Cheung je pojasnil, da je neznana oseba kričala vulgarne žaljivke v izbruhu besa, zato je bila predsednikova reakcija po njegovem mnenju povsem nedvoumna in primerna situaciji. Gesta je takoj sprožila številne odzive v ameriških medijih in na družbenih omrežjih. Dogodek odraža stopnjevanje napetosti med političnimi akterji in delom javnosti v obdobju intenzivnih političnih dejavnosti. Kljub temu da gre za osamljen incident, ta ponovno odpira vprašanja o standardih javnega komuniciranja najvišjih državnih predstavnikov v nepredvidenih situacijah.

Donald Trump je javno zahteval, da se Grenlandija preda ZDA, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi podporniki. Analitiki menijo, da bi Trump morda spremenil svoje stališče, če bi Evropa ponudila "prepakiran" varnostni dogovor. Medtem naj bi Trump pripravljal načrte za zmago na vmesnih volitvah leta 2026, kar je povzročilo nemir v Beli hiši. Marco Rubio naj bi imel zakulisni vpliv na dogajanje v Venezueli.

Danski zunanji minister je obiskal Belo hišo, kjer se je sestal s svetovalcem za nacionalno varnost JD Vanceom in senatorjem Marcom Rubiom, da bi razpravljal o prihodnosti Grenlandije. Obisk je bil namenjen zmanjševanju napetosti, ki so nastale po ponovnih napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možnosti prevzema nadzora nad tem strateško pomembnim arktičnim otokom. Trump je v zadnjem letu večkrat izpostavil, da je status otoka vprašanje, ki ga morajo rešiti Združene države Amerike, kar je povzročilo diplomatsko nelagodje v Københavnu. Danska stran poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje znotraj danskega kraljestva, medtem ko ameriška administracija otok vidi kot ključno točko za zagotavljanje varnosti na Arktiki in dostop do naravnih virov. Kljub ostrim besedam predsednika Trumpa, ki je situacijo označil za težavo Dancev, si diplomati prizadevajo najti pot do stabilnega sodelovanja, ki ne bi ogrozilo dolgoletnega zavezništva med državama. Razprave so se osredotočale predvsem na obrambno sodelovanje in gospodarske investicije na otoku. Analitiki opozarjajo, da so Trumpove izjave del širše strategije povečevanja ameriške prisotnosti na severu, kjer se krepi tudi vpliv Rusije in Kitajske. Danska se ob tem spopada z diplomatskim izzivom, kako obdržati suverenost nad otokom in hkrati ugoditi varnostnim zahtevam svoje najpomembnejše zaveznice v okviru zveze NATO. Današnje srečanje v Washingtonu predstavlja ključen korak v poskusu stabilizacije razmer pred morebitnimi nadaljnjimi enostranskimi potezami Bele hiše.

Kostariška vlada je razkrila zaroto za umor predsednika Rodriga Chavesa. V Grčiji se je nadaljevalo sojenje neonacistični organizaciji Zlata zora, pri čemer so poudarjali njene nasilne napade. Poleg tega je bila v Atenah organizirana solidarnostna prireditev v podporo Venezueli.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen in grenlandska ministrica za zunanje zadeve Vivian Motzfeldt sta se v Beli hiši sestala z ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom ter državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov so bile zahteve Združenih držav Amerike po priključitvi tega avtonomnega danskega ozemlja pod ameriško suverenost. Srečanje predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Washingtona, ki Grenlandijo vidi kot strateško ključno območje za svojo nacionalno varnost in arktično politiko. Danska stran je ob tem ponovila svoja stališča o ozemeljski celovitosti kraljestva, medtem ko grenlandska vlada poudarja pomen lastne suverenosti pri odločanju o prihodnosti otoka. Diplomatski viri navajajo, da so pogovori potekali v okviru širših geopolitičnih premikov v Arktičnem oceanu, kjer se stopnjujejo interesi velesil. ZDA želijo z morebitno priključitvijo okrepiti svojo prisotnost in nadzor nad naravnimi viri ter plovnimi potmi, ki postajajo vse dostopnejše zaradi podnebnih sprememb.

Združene države Amerike in Indija bodo v torek, 13. januarja, obnovile pogajanja o trgovini, je ob nastopu funkcije v New Delhiju potrdil novi ameriški veleposlanik Sergio Gor. Srečanje prihaja v času povečanih napetosti, potem ko so lanska pogajanja propadla, kar je povzročilo padec vrednosti indijske rupije na rekordno nizko raven in vneslo negotovost med vlagatelje. Veleposlanik Gor je poudaril, da sta državi aktivno vključeni v iskanje rešitev, kljub temu da so ZDA lani avgusta podvojile carine na indijsko blago na 50 odstotkov. Poleg trgovinskih tarif bodo pogovori vključevali tudi vprašanja varnosti, boja proti terorizmu, energetike in tehnologije. Posebna pozornost bo namenjena pobudi Pax Silica, v katero namerava Washington prihodnji mesec povabiti Indijo. Gre za projekt pod vodstvom ZDA, katerega cilj je vzpostavitev stabilne dobavne verige za silicij, od ključnih mineralov do polprevodnikov in umetne inteligence. Gor je ob tem izpostavil trdne odnose med predsednikom Trumpom in premierjem Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Indijski minister za trgovino Piyush Goyal je medtem potrdil, da vzporedno z ameriškimi pogovori v sklepno fazo stopajo tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo. Indija si prizadeva za ničelne carine v delovno intenzivnih sektorjih, kot so tekstilna industrija, usnjarstvo in draguljarstvo. Kljub lanskemu zaostrovanju, ko so ZDA uvedle kazenske 25-odstotne carine zaradi indijskega nakupa ruske nafte, obe strani zdaj kažeta pripravljenost na kompromis in integracijo indijske industrije v svetovne dobavne verige.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je hitro spremenila uradne razloge za napotitev vojaških sil z namenom aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge. Prvotne obtožbe, ki so Madura neposredno povezovale z vodenjem mamilarskega kartela, so bile v mesecih pred operacijo osrednji del ameriške utemeljitve za stopnjevanje pritiska na Caracas. Po navedbah inštituta Rona Paula so se razlogi za vojaško posredovanje po začetku dejavnosti začeli spreminjati, kar sproža vprašanja o dejanskih geopolitičnih ciljih Washingtona v regiji. Analitiki opozarjajo, da gre pri tovrstnih premikih v retoriki za vzorce, ki spominjajo na imperialistične težnje po menjavi režimov v latinskoameriških državah, kjer so v igri strateški naravni viri in politični vpliv. Operacija, ki je bila javno predstavljena kot protimamilarska akcija, se zdaj v strokovnih krogih vse bolj interpretira skozi prizmo širših interesov Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Kljub uradnim tiralicam in obtožbam o vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami, se v ozadju kažejo kompleksni ekonomski in ideološki spori med državama.

Združene države Amerike so Muslimansko bratovščino v Egiptu, Libanonu in Jordaniji uradno razglasile za teroristično organizacijo. Odločitev je danes naznanil ameriški državni sekretar Marco Rubio, kar pomeni pomemben premik v ameriški zunanji politiki do bližnjevzhodnih islamističnih gibanj. Razglasitev vključuje stroge sankcije in prepoved kakršne koli finančne ali materialne podpore tem vejam organizacije. Ukrep se osredotoča na specifične izpostave gibanja v omenjenih državah, kjer ima Muslimanska bratovščina različen stopnjo političnega vpliva. Medtem ko je v Egiptu gibanje že dlje časa prepovedano, v Jordaniji deluje preko svoje politične veje, v Libanonu pa predstavlja pomemben del tamkajšnjega družbenopolitičnega mozaika. Ameriška administracija s tem korakom krepi pritisk na regionalne akterje, ki so povezani z dejavnostmi, ki jih Washington označuje za destabilizacijske. Analitiki ocenjujejo, da bo ta poteza povzročila diplomatske napetosti v regiji, zlasti z državami, ki so v preteklosti dopuščale delovanje bratovščine. Odločitev odraža strožje stališče nove ameriške administracije do političnega islama in skupin, ki so po mnenju Washingtona neposredno ali posredno povezane z militantnimi aktivnostmi na Bližnjem vzhodu.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Novoizvoljeni predsednik Hondurasa Nasry "Tito" Asfura se je v Washingtonu sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razpravljala o prihodnjih dvostranskih odnosih. To je bil Asfurov prvi uradni obisk v Združenih državah Amerike po njegovi nedavni volilni zmagi, ki so jo v regiji pospremile nekatere polemike. Sogovornika sta se dogovorila za poglobitev sodelovanja na področjih, ki so ključna za regionalno stabilnost. Osrednje teme pogovora so bile varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in skupni cilji v Srednji Ameriki. Asfura je poudaril zavezo Hondurasa k tesnemu sodelovanju z ameriško administracijo, kar predstavlja premik v diplomaciji države pred njegovim uradnim prevzemom položaja, ki je načrtovan za 27. januar. Rubio je izrazil pripravljenost na sodelovanje pri doseganju skupnih regionalnih ciljev. Srečanje se je odvilo v času napetih notranjepolitičnih razmer v Hondurasu, saj trenutna predsednica Xiomara Castro zaključuje svoj mandat. Obisk Asfure v Washingtonu še pred uradno inauguracijo nakazuje na prednostno nalogo nove vlade, da utrdi zavezništvo z Združenimi državami Amerike kot ključno strateško partnerico na področju migracijske politike in boja proti organiziranemu kriminalu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social odgovoril na objavo, ki je predlagala Marca Rubia za prihodnjega predsednika Kube, z besedami "Zveni mi dobro". Trump je Kubi zagrozil s sankcijami po padcu Madura in nakazal na možnost, da bi Rubio postal predsednik države.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zunanjemu ministru Juanu Ramonu de la Fuenteju naročila, naj vzpostavi stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnila stališča po nedavnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o morebitnih vojaških napadih na narkokartele na mehiškem ozemlju. Sheinbaum si prizadeva za diplomatsko pot in dialog, s katerima bi preprečili enostranske posege sosednje države. Napetosti so narasle po Trumpovih napovedih o agresivnejšem boju proti organiziranemu kriminalu, ki vključujejo tudi neposredne napade na kartele znotraj mehiških meja. Mehiška vlada tovrstne napovedi obravnava kot vprašanje nacionalne suverenosti in poudarja pomen usklajenega mednarodnega sodelovanja namesto nepooblaščenih vojaških akcij. Zunanji minister De la Fuente bo v pogovorih z ameriško stranjo skušal doseči dogovor o skupnem pristopu k varnostnim izzivom, ki ne bi kršil mednarodnega prava. Mehika poudarja, da je stabilnost v regiji mogoče doseči le s spoštovanjem neodvisnosti obeh držav in krepitvijo obveščevalnega sodelovanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Operacija zajetja venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je sprožila mednarodne odzive. Uradniki ZDA so izjavili, da morajo nadzorovati prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirali gospodarstvo države in zagotovili delovanje v ameriškem interesu. Republikanski guverner Jeff Landry je pozval k morebitni usmrtitvi Madura. Pojavile so se tudi blokade vojaških akcij ZDA proti Grenlandiji.