Evropski poslanec Fredi Beleris je ostro obsodil nedavne izjave albanskega premierja Edija Rame glede Grčije in ga obtožil sistematičnega spodbujanja antihelenskega razpoloženja v albanski družbi. Beleris trdi, da Rama s širjenjem nacionalistične propagande poskuša prikriti notranjepolitične neuspehe, pomanjkanje vladavine prava ter domnevno povezanost države z narko karteli. Napetosti so se stopnjevale po Raminem nastopu v Abu Dabiju, kjer je po mnenju grških predstavnikov žaljivo nastopil do grškega ljudstva. Na svetovnem prizorišču sta Kanada in Kitajska po osmih letih diplomatskih napetosti v Pekingu uradno napovedali novo strateško partnerstvo. Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta srečanje označila za prelomno poglavje v odnosih med državama, s poudarkom na sodelovanju na področjih kmetijstva, energetike in financ. Istočasno so v Rusiji razkrili podrobnosti o delovanju tajne vojaške enote »K«, ki je odgovorna za t. i. jedrske kovčke in zagotavljanje neposredne komunikacije predsednika Putina s strateškimi jedrskimi silami v primeru krize. Sredozemski regiji in Arktiki se namenja vse večja pozornost v okviru zveze NATO in Evropske unije. Italijanska premierka Giorgia Meloni je Arktiko izpostavila kot strateško prioriteto zaradi dostopa do surovin in preprečevanja vmešavanja tujih sil. V Grčiji medtem potekajo notranje polemike glede nakupa novih fregat tipa Belharra; opozicijska stranka SYRIZA in delavski sindikati v Pireju kritizirajo visoke stroške oborožitve in trdijo, da vojaška oprema služi interesom Nata namesto neposredni obrambi države.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta na današnjem srečanju v Pekingu uradno razglasila novo strateško partnerstvo, s čimer sta končala večletno obdobje diplomatskih in trgovinskih sporov med državama. Voditelja sta odnose opisala kot prelomne, pri čemer je Carney poudaril pomen stabilizacije vezi po dolgotrajnih napetostih, ki so hromile medsebojno sodelovanje. Srečanje v kitajski prestolnici je bilo osredotočeno na otoplitev odnosov, ki so se v preteklosti drastično poslabšali zaradi vprašanj vmešavanja v notranje zadeve in trgovinskih omejitev. Predsednik Ši je ocenil, da so odnosi dosegli ključno prelomnico, ki bo omogočila konstruktivnejši dialog na področju gospodarstva in varnosti. Carney je ob tem izpostavil, da sta z voditeljem odprla tudi nekatera občutljiva vprašanja, kar nakazuje na novo stopnjo transparentnosti v komunikaciji. Dogovor o strateškem partnerstvu predstavlja pomemben premik v kanadski zunanji politiki pod vodstvom premierja Carneyja. Po letih političnih trenj državi zdaj načrtujeta okrepljeno sodelovanje, kar bi lahko imelo širše implikacije za stabilnost v azijsko-pacifiški regiji in mednarodno trgovino, v kateri imata obe državi pomembno vlogo.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje. Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida. Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.

Kitajska je v preteklem letu dosegla zgodovinski mejnik s trgovinskim presežkom v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja največji tovrstni presežek v svetovni zgodovini. Rast je bila predvsem posledica pospešenega izvoza na trge v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Podatki so bili objavljeni ob začetku obiska Marka Carneya v Pekingu, kar dodatno poudarja pomen kitajske gospodarske prevlade v globalnem okviru. Kitajske oblasti za takšen razkorak v trgovinski menjavi krivijo gospodarsko politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Evropa spopada z vse glasnejšimi opozorili zaradi neravnovesja na trgu. Že v začetku decembra so poročila nakazovala, da bo presežek presegel mejo enega bilijona dolarjev, končni podatki pa so te napovedi še utrdili. Velikanski izvozni pritisk kitajskega gospodarstva povzroča nemir med zahodnimi trgovinskimi partnericami. Objava teh podatkov sovpada z naraščajočimi napetostmi v mednarodni trgovini, saj številne države razmišljajo o uvedbi dodatnih carin ali zaščitnih ukrepov za zaščito lastne industrije pred poceni kitajskimi izdelki. Peking kljub kritikam nadaljuje s strategijo širitve na trge v razvoju, kar mu omogoča ohranjanje visoke stopnje gospodarske rasti kljub trenjem z Zahodom.

Kanadski premier Mark Carney je obiskal Kitajsko, kjer je pozdravil napredek v dvostranskih odnosih in izrazil pohvale vodstvu predsednika Xi Jinpinga. Kitajska je izrazila pripravljenost za okrepitev komunikacije in poglobitev sodelovanja s Kanado, s ciljem zagotoviti stabilne in trdne odnose med državama. Obisk naj bi poudarjal stroške "Donroe doktrine" Donalda Trumpa.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Po podatkih znanstvenikov je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev. Ta ugotovitev je bila objavljena v več virih, kar poudarja resnost podnebnih sprememb.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in finančna ministrica Chrystia Freeland je danes uradno zaključila svoj mandat poslanke v zveznem parlamentu v Ottawi. Njen odstop je posledica prevzema nove prostovoljne vloge, v kateri bo svetovala ukrajinski vladi pri povojni obnovi in gospodarskih reformah. Freeland, ki velja za tesno zaveznico Kijeva, bo svoje izkušnje s področja mednarodnih financ uporabila za pomoč državi, ki se še vedno nahaja sredi vojaškega konflikta. Odstop dolgoletne poslanke liberalne stranke prinaša nove izzive za vlado premierja Marka Carneyja. Liberalna stranka bo z njenim odhodom v parlamentu ostala brez dveh sedežev do absolutne večine, kar bi lahko otežilo sprejemanje ključne zakonodaje v prihodnjih mesecih. Kljub nedavnim manjšim pridobitvam na nadomestnih volitvah, odhod tako vidne osebnosti, kot je Freeland, pomeni občutno izgubo političnega kapitala za vladajočo koalicijo. Freeland je bila ključna figura v kanadski politiki zadnje desetletje, saj je vodila pomembna ministrstva in igrala vidno vlogo pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih. Njena odločitev, da se popolnoma posveti pomoči Ukrajini, odraža kanadsko zunanjo politiko, ki ostaja ena najbolj vnetih podpornic ukrajinske suverenosti v mednarodni skupnosti. Pričakuje se, da bo Ottawa v kratkem razpisala nadomestne volitve za izpraznjeno poslansko mesto.

Nekdanji kanadski diplomat Michael Kovrig je opozoril predsednika kanadske vlade Marka Carneyja, naj bo med prihajajočim obiskom na Kitajskem previden glede tveganj gospodarske prisile. Kovrig, ki je zdaj višji svetovalec za Azijo pri mednarodni krizni skupini, poudarja, da mora Kanada ostati neomajna pri zagovarjanju svojih interesov in temeljnih vrednot, medtem ko si prizadeva za ponovno vzpostavitev gospodarskih vezi. Obisk poteka v času, ko Kanada poskuša stabilizirati odnose s Pekingom po večletnih političnih in ekonomskih napetostih. Kovrig izpostavlja, da obnavljanje sodelovanja ne sme priti na račun popuščanja pri ključnih vprašanjih človekovih pravic in demokratičnih standardov. Po njegovem mnenju je nujno, da Ottawa nastopi s jasno vizijo, ki bo preprečila morebitno izkoriščanje gospodarske odvisnosti za politične pritiske. Analitiki poudarjajo, da so Kovrigova opozorila posebej tehtna zaradi njegove osebne izkušnje, saj je bil na Kitajskem zaprt skoraj tri leta. Njegov poziv k previdnosti odraža širšo zaskrbljenost kanadske javnosti in politike glede prihodnje smeri odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo, kjer se prepletajo nujnost trgovanja in nujnost zaščite suverenosti.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Kanadski premier Mark Carney je podprl imenovanje nekdanje ministrice za promet in notranjo trgovino Chrystie Freeland na položaj svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Carney je poudaril, da ima Freelandova edinstvene kvalifikacije za tovrstno delo, njeno novo vlogo pa je označil za dodaten dokaz neomajne podpore Kanade Ukrajini v njenem prizadevanju za obnovo in razvoj. Freelandova je ob nastopu nove funkcije sporočila, da zapušča položaj posebne predstavnice kanadskega premierja za obnovo Ukrajine. Njena selitev v svetovalno ekipo v Kijevu pomeni tesnejše neposredno sodelovanje med kanadsko politično elito in ukrajinsko administracijo, kar naj bi pospešilo izvajanje gospodarskih reform in strateško načrtovanje povojne rekonstrukcije države.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Vlada premierja Marka Carneyja je v jesenskem zasedanju parlamenta predložila tri zakonske predloge s področja pravosodja, ki vsebujejo dolg seznam strožjih ukrepov. Te poteze so odgovor na zaskrbljenost javnosti glede varnosti in kriminala.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Poglavar staroselskega ljudstva Pimicikamak v severni Manitobi, David Monias, je na kanadskega premierja Marka Carneyja naslovil uradno prošnjo za napotitev kanadskih oboroženih sil. Zahteva po vojaški pomoči prihaja po tem, ko je območje Cross Lake zaradi pretrganega daljnovoda nad reko Nelson že več dni v temi. Izpad električne energije se je začel v nedeljo zvečer, podjetje Manitoba Hydro pa je v sredo potrdilo resnost situacije. Monias je v pismu premierju poudaril, da se skupnost sooča s hitro stopnjujočo se krizo na področju javnega zdravja in varnosti. Ker so temperature nizke, stotine prebivalcev pa so ostale brez ogrevanja in osnovnih virov, poglavar meni, da so lokalne kapacitete izčrpane. Vojaška pomoč je po njegovem mnenju nujna za zagotovitev osnovne oskrbe in preprečitev humanitarne katastrofe v odročni regiji.

Ameriški in kanadski delniški trgi so leto 2025 končali v znamenju visoke rasti, čeprav so zadnji trgovalni dan beležili rahel upad. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, Nasdaq je na krilih navdušenja nad umetno inteligenco zrasel za 21 odstotkov, Dow Jones pa za 13,4 odstotka. Kljub temu da so se indeksi zadnje tri dni leta nekoliko znižali zaradi manjšega obsega trgovanja pred prazniki, leto 2025 ostaja eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Posebno pozornost je vzbudil kanadski indeks S&P/TSX, ki je leto končal z 29-odstotno rastjo, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tem stoletju. Kanadski trg se je v začetku leta spopadal z resnimi pretresi, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel ostre carine in celo omenjal možnost aneksije sosednje države. Situacija se je stabilizirala po omilitvi ameriške trgovinske politike in prevzemu oblasti v Kanadi s strani tehnokrata Marka Carneyja, kar je povrnilo zaupanje vlagateljev v rudarski in finančni sektor. Ameriško gospodarstvo je v letu 2025 zaznamovala visoka volatilnost zaradi nepredvidljivih tarif, vendar so tehnološka podjetja s svojimi vrednotenji prevladala nad geopolitičnimi skrbmi. S&P 500 je tekom leta dosegel kar 39 rekordnih vrednosti, kar potrjuje močan trend rasti, ki traja že tretje leto zapored. Vlagatelji so v novo leto vstopili z optimizmom glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence in pričakovanj o zniževanju obrestnih mer.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je v svoji novoletni poslanici ob koncu leta 2025 izpostavil preizkušnje, s katerimi se je država spopadala v preteklem letu. Premier je poudaril, da so Kanadčani najmočnejši takrat, ko nastopajo enotno, hkrati pa je državljane pozval k razmisleku o trenutkih veselja in ljudeh, ki so zaznamovali preteklih dvanajst mesecev. Sporočilo ob prelomu leta je bilo usmerjeno v prihodnost, obenem pa je služilo kot povzetek leta, ki so ga po Carneyjevih besedah zaznamovali številni izzivi. Čeprav podrobnosti o specifičnih političnih ali gospodarskih dogodkih v kratki poslanici niso bile podrobneje razčlenjene, je ton nagovora ostal optimističen, s poudarkom na družbeni koheziji in skupnih vrednotah, ki povezujejo kanadsko družbo v negotovih mednarodnih razmerah.

Premier Kanade, Mark Carney, je v svoji novoletni poslanici poudaril, da se je Kanada v letu 2025 soočala z izzivi, ter izpostavil, da je država najmočnejša, ko je enotna. Carney je to sporočilo objavil ob koncu leta.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

V posebni epizodi podcasta "The Big Story" je Glen McGregor, vodja parlamentarnega urada za CityNews in politični dopisnik, razpravljal o ključnih političnih dogodkih, ki naj bi zaznamovali leto 2025 v Kanadi. Poudarek je bil na prvih mesecih mandata Marka Carneyja in pričakovanjih, ki jih prinaša novo politično leto.

Premier Mark Carney daje trgovini in varnosti osrednjo vlogo v kanadski zunanji politiki, kar po mnenju opazovalcev spreminja način, na katerega Ottawa uveljavlja svoje vrednote na svetovnem odru. Liberalci vztrajajo, da še vedno podpirajo človekove pravice po svetu, hkrati pa iščejo naložbe iz Kitajske, Indije in držav Zaliva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da bo Kanada Ukrajini zagotovila nov sveženj pomoči. Med postankom v Halifaxu v Novi Škotski se je Zelenski zahvalil kanadskemu premierju Marku Carneyju za sodelovanje pri pogovorih z evropskimi prijatelji o končanju vojne v Ukrajini. Kanada je Ukrajini obljubila 2,5 milijarde kanadskih dolarjev gospodarske pomoči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Rusija medtem kritizira Zelenskega in Evropsko unijo, da poskušata spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Srečanje poteka v času, ko si Trump prizadeva za dogovor, Putin pa kaže, da ni pripravljen na mir, kar dokazujejo tudi nedavni napadi na Kijev. Razhajanja med stranmi ostajajo velika, Rusija pa poudarja, da se predlagani načrt močno razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Pred načrtovanim srečanjem z Donaldom Trumpom se je Volodimir Zelenski posvetoval z Ursulo von der Leyen in evropskimi voditelji glede možnih rešitev za ruski agresivni vojni. Medtem ko je Zelenski menil, da je varnostni sporazum med Ukrajino in ZDA skoraj končan, je Trump izjavil, da Zelenski nima "nič", dokler ga on ne odobri.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

Kanadski minister za promet, Steven MacKinnon, je odobril Božičku potovanje po kanadskem zračnem prostoru za dostavo božičnih daril.

Premier Mark Carney je imenoval globalnega investicijskega bankirja in upravitelja pokojninskih skladov Marka Wisemana za novega kanadskega veleposlanika v Washingtonu. Wiseman bo funkcijo prevzel 15. februarja in bo vodil pogajanja z Združenimi državami o pregledu severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini.

Mark Carney, ki je bil lani za večino Kanadčanov neznan, je bil imenovan za Novinarja leta 2025 po izboru The Canadian Press. Letna raziskava med uredniki in voditelji novinarskih hiš po vsej Kanadi je Carneyja postavila v ospredje.

Na vrhu o umetni inteligenci v Parizu je ameriški podpredsednik JD Vance kritiziral regulacijo umetne inteligence. Carney je nakazal splošne poteze politike umetne inteligence, vendar podrobnosti še niso znane. Članek obravnava smernice te politike in poudarja, da so nekatere stvari še vedno nejasne.

Lastnik rudnika na severozahodnih ozemljih Kanade bo prejel 115 milijonov dolarjev posojila od zvezne vlade, da bi ohranil poslovanje, saj ameriške tarife znižujejo globalne cene diamantov. Prejemnik posojila je Arctic Canadian Diamond Company Ltd.

Kanadski premier Mark Carney je kritiziral premierja province Ontario Douga Forda zaradi njegove protitarifne reklame, ki je domnevno ovirala trgovinska pogajanja z ZDA. Carney in Ford sta sicer napovedala nov dogovor o pospešitvi odobritve večjih infrastrukturnih projektov, imata pa različna stališča glede trgovinskih odnosov z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Premier Ontaria, Doug Ford, in kanadski premier, Mark Carney, sta podpisala sporazum za pospešitev odobritve večjih projektov po modelu "en projekt, en postopek, ena odločitev". Ta pristop pomeni, da bodo projekti, ki bi bili predmet okoljskih ocen na zvezni in provincialni ravni, zdaj potekali samo skozi postopek v Ontariu.

Kanadčani so leto začeli z Justinom Trudeaujem kot premierjem, ki je bil znan po svoji čustvenosti. Po njegovem odstopu v začetku januarja, je Mark Carney prevzel položaj. Carneyjevo prvo leto na premierskem mestu poudarja njegovo drugačnost v primerjavi s Trudeaujem.

Kanadski jezikoslovci so v odprtem pismu pozvali premierja Marka Carneyja, naj v uradnih dokumentih preneha uporabljati britanske zapise besed in dosledno uporablja kanadsko angleščino. Poudarili so edinstvenost kanadske angleščine in trdili, da je to vprašanje zgodovine, identitete in ponosa.

Kanadski konservativni voditelj Pierre Poilievre je izjavil, da vlada premierja Marka Carneyja izvaja "ponarejeni" konservativizem. Poilievrov komentar nakazuje na kritike nasprotne politične usmeritve in strategije.