Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times izjavil, da bi se Združene države Amerike lahko znašle pred izbiro med nadaljnjim sodelovanjem v zvezi Nato in prevzemom nadzora nad Grenlandijo. Trump je poudaril strateški pomen tega arktičnega otoka, ki je avtonomno ozemlje Danske, in namignil, da bi bila severnoatlantska alianca brez ameriškega vodstva nemočna. Njegove izjave so v mednarodni javnosti ponovno sprožile razprave o prihodnosti čezatlantskega sodelovanja in stabilnosti vojaške zveze. Kljub predsednikovim provokativnim tonom je vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi, ameriški general Alexus G. Grynkewich, v petek zavrnil ocene, da se Nato spopada s krizo. Grynkewich je zagotovil, da je alianca pripravljena braniti svoje članice in da vojaška pripravljenost ostaja visoka. Hkrati je generalni sekretar Nata Mark Rutte opravil pogovore z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, kjer sta se osredotočila na prizadevanja za krepitev varnosti v arktični regiji, ki postaja vse bolj pomembna v luči Trumpovih teženj. Geopolitične napetosti zaradi Grenlandije niso nove, vendar Trumpovo pogojevanje članstva v Natu z ozemeljskimi apetiti predstavlja nov nivo pritiska na evropske zaveznice in Dansko. Bela hiša vztraja, da je nadzor nad otokom ključen za nacionalno varnost ZDA, medtem ko evropski diplomati opozarjajo, da bi takšne enostranske poteze lahko resno spodkopale temelje mednarodnega reda in zaupanja med zaveznicami.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Poljski premier Donald Tusk je po virtualnem srečanju z evropskimi voditelji, kanadskim premierjem Markom Carneyjem in generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem izjavil, da se je mir v Ukrajini prvič od začetka vojne pojavil na obzorju. Srečanje je bilo namenjeno usklajevanju prizadevanj po nedavnih pogovorih med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Tusk je poudaril, da so bili storjeni premiki, ki dajejo podlago za optimizem, čeprav je hkrati opozoril, da upanje še ne pomeni popolne varnosti. Poudaril je pomen enotnosti Zahoda, saj bi razdeljenost omogočila Rusiji diktiranje pogojev miru. Medtem ko je Donald Trump srečanje z Zelenskim v Mar-a-Lagu označil za uspeh in zatrdil, da sta strani bližje dogovoru kot kdaj koli prej, se razmere na terenu in v diplomaciji dodatno zapletajo. Nemški kancler Friedrich Merz je pozval k preglednosti in poštenosti vseh vpletenih strani, vključno z Rusijo. Razpravo pa so zasenčile nove obtožbe Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je te navedbe kategorično zavrnil kot neutemeljene, opazovalci pa opozarjajo, da so takšne obtožbe sledile neposredno po Trumpovih napovedih o napredku, kar bi lahko služilo kot ruski izgovor za zaostritev pogojev.

Rob Jetten je leta 2025 s stranko D66 dosegel zmago na volitvah, kar mu je prineslo premierski položaj. Po navedbah člankov, stranka do sredine oktobra v to ni verjela, a mu je uspelo, kar ni uspelo še nobenemu od njegovih predhodnikov.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, Bela hiša je potrdila pogovor. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da se Kremlj strinja s Trumpom, da je mir bližje, vendar pod pogojem, da se ukrajinske obrambne sile umaknejo iz Donbasa. Ušakov je dejal, da je Trump bil "ogorčen" zaradi napada na Putinovo rezidenco.

Dilan Yesilgöz, nizozemska političarka, je v intervjuju spregovorila o izzivih in pritiskih, s katerimi se je soočala v preteklem letu, vključno s kritikami na družbenih omrežjih in slabimi rezultati anket. Poudarila je, kako ji je pomagal pogovor z Markom Ruttejem in sprejemanje filozofskega pristopa. Kljub intenzivnosti medijske pozornosti je uspela ohraniti trezno glavo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte meni, da Evropska unija ne bi smela postati popolnoma neodvisna od Združenih držav Amerike na področju obrambe. Rutte je poudaril, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela večjo odgovornost in namenila več sredstev za obrambo, vendar ostaja na isti strani z ZDA, ki v celoti podpirajo Nato.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da Evropi kljub trenutni ameriški politiki ni treba postati popolnoma neodvisna od ZDA na področju obrambe. Opozoril je, da Washington pričakuje, da bo Evropa prevzela več odgovornosti in povečala izdatke za obrambo ter izrazil prepričanje, da so ZDA zavezane Natu.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izjavil, da avtonomna obramba Evropske unije ni potrebna, kljub dvomom, ki jih v delu EU povzroča politika Donalda Trumpa in negotovost glede zanesljivosti Združenih držav Amerike v obrambnih vprašanjih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je srečal z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem, s katerim sta ocenila situacijo v Ukrajini in delo v okviru Koalicije prostovoljcev. Macron je napovedal nadaljevanje prizadevanj za zagotovitev trdnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki se bodo od januarja dalje izvajala v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil posodobljen mirovni načrt v 20 točkah, ki ga podpirata Ukrajina in ZDA. Načrt vključuje možnost umika ukrajinskih sil iz vzhodne Ukrajine, Zelenski pa od Rusije pričakuje odgovor na načrt med srečanjem z ameriško stranjo in poudarja pripravljenost Ukrajine na pogajanja na najvišji ravni.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina sodeluje z ZDA pri mirovnih prizadevanjih in da je ključno zagotoviti, da Rusija ne bo ovirala teh prizadevanj. Poudaril je tudi pomembnost dodatnega pritiska na Moskvo. Medtem so v ruskem napadu umrle tri osebe, zaradi ruskih zračnih napadov pa so bila v Kijevu, Kijevski in Dnjepropetrovski oblasti uvedena izredna izključenja električne energije.

Ukrajina je objavila celovit mirovni načrt, sestavljen iz 20 točk, ki je bil ustvarjen skupaj z Združenimi državami Amerike. Načrt naj bi postal temeljni dokument za končanje vojne.

Članek obtožuje generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, izkrivljanja zgodovine in dejstev. Hkrati pa Rutte v intervjuju za nemško tiskovno agencijo pred božičem govori o trenutni varnostni situaciji in poudarja, da je mogoče preprečiti napad Rusije.

Mark Rutte je pred prazniki opozoril, da je preprečitev ruskega napada mogoča. Poudaril je, da mora Evropa okrepiti svojo obrambo in da se zanaša na podporo Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ter na Nemčijo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte opozarja, da je varnost Evrope odvisna od uspeha Ukrajine pri obrambi pred Rusijo. Rutte meni, da lahko evropske države preprečijo ruski napad, če bodo okrepile Ukrajino in pospešile lastno oborožitev. V nasprotnem primeru bi lahko bila Evropa v nevarnosti že leta 2027.

Ruski predsednik Vladimir Putin je predstavil svoj pogoj za vzpostavitev miru v Evropi, pri čemer ni specificirano kaj točno ta pogoj je. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pa je Putina označil za največjo oviro pri končanju vojne v Ukrajini, saj naj bi bil pripravljen žrtvovati veliko število ruskih vojakov in civilistov za minimalne ozemeljske pridobitve.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je glavni cilj varnostnih jamstev za Ukrajino zagotoviti, da država nikoli več ne bo žrtev napada. Hkrati naj bi NATO pripravljal odgovor na morebitne prihodnje agresije, s čimer želi Putinu jasno sporočiti, kakšne posledice bi sledile.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izjavil, da so nekatere evropske države pripravljene poslati vojake v Ukrajino z namenom zagotavljanja miru.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izrazil prepričanje, da se lahko Nato v primeru potrebe zanese na podporo Združenih držav Amerike, tudi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Rutte meni, da lahko Trump odigra ključno vlogo pri doseganju miru v Ukrajini, medtem ko ameriški predstavniki v Miamiju razpravljajo z Moskvo o evropsko-ukrajinskih mirovnih zahtevah. Rutte poudarja, da višji izdatki za obrambo zagotavljajo mir.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ponovil, da je Vladimir Putin glavni razlog, da je težko končati vojno v Ukrajini. Svetovalec Vladimirja Putina, Jurij Ušakov, je dejal, da se možnosti za mir v Ukrajini ne izboljšujejo z evropskimi in ukrajinskimi spremembami ameriških predlogov. Rusija bo ocenila, kaj je sprejemljivo iz ameriških signalov glede mirovnega predloga za Ukrajino, ki jih je po pogovorih v Miamiju posredoval vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe.

Svetovalec Vladimirja Putina je ocenil predloge Ukrajine in Evrope glede mirovnega sporazuma kot nekonstruktivne. Rusija bo ocenila, kaj lahko sprejme iz predlogov ZDA po pogovorih v Miamiju. Ruske sile so vdrle v regijo Sumi in odpeljale okoli 50 civilistov v Rusijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rute, meni, da je Vladimir Putin glavna ovira za mir v Ukrajini. ZDA so ocenile pogovore z Ukrajino in Evropo o končanju vojne kot konstruktivne.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da si Rusija prizadeva odrezati Ukrajino od Črnega morja. ZDA so predlagale nov format mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi potekala v Miamiju s prisotnostjo ameriških in evropskih predstavnikov. Ruska delegacija, ki jo vodi Kiril Dmitrijev, naj bi se sestala v Miamiju s Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, zetom ameriškega predsednika, da bi razpravljali o končanju vojne.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril, da Nato pripravlja večplastna varnostna jamstva za preprečitev prihodnjih ruskih napadov na Ukrajino po morebitnem mirovnem sporazumu. Rutte je poudaril, da mora ruski predsednik Vladimir Putin vedeti, da bo vsak poskus ponovnega napada na Ukrajino imel uničujoče posledice, kar je temeljni cilj pri oblikovanju teh varnostnih jamstev.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da ZDA, Madžarska in Slovaška trenutno ne soglašajo s članstvom Ukrajine v Natu. Vladimir Zelenski je priznal, da so mu v Beli hiši dejali, da Ukrajina ne more v Nato.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je Vladimirju Putinu poročal, da NATO povečuje svoje sile in se pripravlja na vojaški spopad z Rusijo. Po njegovih besedah naj bi se proračun zavezništva v prihodnjih letih povečal za polovico.

Kremlj je sporočil, da ruski predsednik Vladimir Putin zavrača idejo o "umetnem premirju" v Ukrajini in podpira le "pravi mir". Moskva ne bo sprejela strategij za pridobivanje časa.

Italijanski podpredsednik vlade in vodja stranke Liga, Matteo Salvini, je izrazil nasprotovanje oboroženemu konfliktu z Rusijo in pozval k dialogu. Opozoril je na obsežen jedrski arzenal Rusije in se zavzel za mirno rešitev.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je znotraj Nata prišlo do razkola. Po njegovih besedah se Združene države Amerike zavzemajo za mir, medtem ko je Evropa naklonjena vojni. Orban je komentiral tudi izjave generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja o pripravah na vojno z Rusijo in opozoril na nepredvidljive posledice morebitne zaplembe ruskega premoženja na Zahodu za Evropsko unijo.

Kremelj je ostro obsodil izjave generalnega sekretarja Nata, Marka Rutteja, ki je pozval k pripravam na morebitno vojno z Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja je Ruttejeve besede označil za neodgovorne in dejal, da kažejo na nerazumevanje uničenja, ki ga je povzročila druga svetovna vojna.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu opozoril, da bi Rusija lahko v naslednjih petih letih napadla državo članico Nata. Rutte je poudaril, da se mora Evropa pripraviti na obsežno vojno z Rusijo, kakršne ni bilo že od druge svetovne vojne.

Ameriška javnost opozarja na dolgotrajno nefunkcionalnost vlade, ki se kaže v polarizaciji, zastojih in nezmožnosti reševanja ključnih problemov. Hkrati je prišla na dan informacija, da je Donald Trump ukazal FBI in drugim agencijam preiskavo oseb in skupin, ki bi lahko bili potencialni "domači teroristi" na podlagi nejasnih indikatorjev.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je izrazil zaskrbljenost, da je Evropa naslednja vojaška tarča Rusije. Čeprav posamezne države vlagajo v svoje vojske, je to šele začetek obsežnega procesa. Magnus Christiansson iz obrambne visoke šole poudarja, da so se demokracije na Zahodu odzvale počasi in nekoordinirano, upajoč na najboljše.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da bi lahko evropske članice zavezništva postale naslednja tarča Rusije, in pozval k hitremu povečanju obrambnih izdatkov za odvračanje prihodnje agresije. Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da se mora Evropa pripraviti na obsežen konflikt. Britanski minister je ponovil poziv in dodal, da prebivalstvo Velike Britanije in Evrope nima besede pri tem.

Glavni tajnik Nata in nizozemski premier Mark Rutte sta opozorila na možnost obsežne evropske vojne, ki naj bi bila primerljiva z vojnami, ki so jih doživeli naši dedki in pradedki. Izjave odražajo naraščajočo zaskrbljenost in 'vojno psihozo', ki se širi znotraj evropskih in Natovih krogov.

Medtem ko se vodja Nata Mark Rutte v Berlinu trudi obdržati zaveznike skupaj, je njegova desna roka Radmila Šhekerinska obiskala Nizozemsko. Njeno sporočilo je bilo jasno: "Še vedno se moramo pripravljati na konflikt. Ne samo vojska, temveč celotna družba."

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v Berlinu izrekel ostro opozorilo, da se lahko razplamti obsežna vojna z Rusijo, če zahodne države ne bodo okrepile svoje obrambe. Rutte je poudaril, da Rusija že vodi prikrito kampanjo proti članicam Nata in se morda pripravlja na neposredno vojaško konfrontacijo. Pozval je zaveznike, naj okrepijo obrambna prizadevanja, saj meni, da je premalo zaveznikov zaskrbljenih zaradi ruske grožnje. Rutte je tudi izpostavil ključno vlogo Kitajske v podpori ruskemu vojaškemu stroju.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je predlagal 'test' za ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi ugotovili, ali resnično želi mir v Ukrajini. Rutte je dejal, da je Putin doslej igral mirovnika le, ko mu je to ustrezalo, zato je treba preveriti njegovo iskrenost. Nato opozarja tudi na vlogo Kitajske pri podpori ruski vojni.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da je zavezništvo lahko naslednja tarča Rusije in pozval članice Nata k hitremu povečanju obrambnih izdatkov, da bi preprečile morebitno vojno z Rusijo. Rutte je izrazil zaskrbljenost, da zavezniki niso ustrezno pripravljeni na grožnjo, ki jo predstavlja Moskva.

Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da je Nato naslednja tarča Rusije in opozoril, da mnogi zavezniki menijo, da je čas na njihovi strani, kar pa ni res. Poudaril je, da Kremelj načrtuje novo vojno v Evropi in da so evropske države v nevarnosti. Vladimir Putin je večkrat poudaril, da Rusija ne namerava napasti Nata.

Novi generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je v Berlinu ponovil, da Evropa in Amerika ne smeta odstopati od skupne strategije glede podpore Ukrajini, ki je bila dogovorjena na vrhu v Haagu, ampak jo morata odločno izvajati.

Ukrajina je poslala prenovljen mirovni načrt ZDA in zahteva demilitarizirano cono ter soglaša z volitvami. Predsednik Zelenski je sklical nujne pogovore s predstavniki 30 držav zaradi pritiska Trumpa glede mirovnega načrta. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril zaveznike, da bi lahko bila Rusija naslednja tarča in pozval k večjim obrambnim naporom.

Japonski obrambni minister Shinjiro Koizumi je v telefonskem pogovoru izrazil zaskrbljenost Japonske glede kitajskih in ruskih letal vodji zveze NATO Marku Rutteju.

Poročevalec Hans je dejal, da bo Mark Rutte, vodja Nata, v četrtek ob 14. uri v Berlinu imel govor, v katerem bo predstavil nekaj novega. Poudaril je, da je Rutte tisti, ki lahko drži države članice Nata skupaj.

Jimmy Kimmel je podaljšal pogodbo z ABC za eno leto, kar mu bo omogočilo, da bo do leta 2027 nadaljeval s kritiziranjem Donalda Trumpa. Kimmel se je odzval na Trumpovo objavo na Truth Social in sarkastično komentiral njegovo mnenje o intervjuju Marjorie Taylor Greene na 60 Minutes. Medtem so bili Trumpovi komentarji o Natu, kjer se je pohvalil, da ga zavezniki kličejo 'očka', deležni kritik in posmeha. Trump je v intervjuju za Politico govoril o ruski invaziji na Ukrajino in dejal, da ga ima generalni sekretar Nata Mark Rutte rad in da mu je rekel 'očka'.

Donald Trump je v intervjuju za Politico izjavil, da ga v Natu kličejo 'očka' in da podpira evropske nacionaliste, kar naj bi povzročalo razdor med evropskimi desničarskimi strankami. Izrazil je tudi mnenje, da Ukrajina ni več demokracija in bi morala izvesti volitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen organizirati volitve v Ukrajini v dveh do treh mesecih, če bodo Američani in Evropejci pomagali zagotoviti varnost. Prav tako bo parlament zaprosil za potrebne spremembe.

Ukrajinski predsednik Zelenski je nadaljeval z zbiranjem evropske podpore in ponovno zavrnil odstop ukrajinskega ozemlja Rusiji. Obiskal je Rim in se srečal s papežem Leonom XIV. Z evropskimi zavezniki je izrazil skepticizem glede nekaterih delov ameriškega predloga.