Kolumbijski predsednik Petro je opozoril na napad ZDA z raketami na Venezuelo in pozval k srečanju Združenih narodov. Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales je obsodil zračni napad ZDA na Caracas, Miranda in La Guairo. Rusija je dejanje označila za oboroženo agresijo in ga ostro obsodila. Iran in Kuba sta prav tako izrazila podporo venezuelskemu predsedniku Maduru in nasprotovanje ameriški ofenzivi.

Papež Lev XIV. je v svojem tradicionalnem božičnem poslanstvu pozval k molitvi za ukrajinsko ljudstvo in apeliral na strani v konfliktu, da bi s podporo mednarodne skupnosti našle pogum za neposreden dialog. Izrazil je tudi željo po miru v drugih oboroženih spopadih po svetu in solidarnosti z migranti ter tistimi, ki trpijo zaradi naravnih nesreč.

Nekdanja generalmajorica Yifat Tomer-Yerushalmi, do prejšnjega tedna najvišja pravnica izraelske vojske, je bila aretirana in se znašla v središču škandala. V Izraelu se pojavljajo obtožbe, da je posilstvo palestinskih zapornikov upravičeno.

Mednarodno sodišče pravice je odločilo, da mora Izrael olajšati dostavo humanitarne pomoči v Gazo in podpreti agencije ZN, vključno z UNRWA. Sodišče je poudarilo, da je Izrael kot okupacijska sila pravno zavezan zagotoviti dostavo pomoči in zadovoljitev osnovnih potreb prebivalcev Gaze.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je na mednarodni konferenci v Bakuju poudaril, da je v državi še vedno pogrešanih približno 4000 Azerbajdžanov. Konferenca, posvečena vprašanju pogrešanih oseb, je poudarila potrebo po združitvi prizadevanj in širitvi sodelovanja pri reševanju tega problema.

V Nemčijo je prispelo letalo s približno 50 afganistanskimi begunci iz Pakistana, ki so imeli dovoljenje za vstop. To je prvič, odkar je nemška vlada začasno ustavila program sprejemanja afganistanskih beguncev. Družine so v Nemčijo prispele po dolgem čakanju v Islamabadu.

Generalni sekretar Združenih narodov, António Guterres, je kritiziral mednarodno skupnost, ker je doslej zagotovila le 10 % od 908 milijonov dolarjev, ki jih ZN predvidevajo za humanitarni odziv na Haitiju v letu 2025. Guterres je dejal, da je Haiti sramotno prezrt.

ZDA so se pridružile Izraelu v obtožbah proti Franciji, češ da ta spodbuja antisemitizem, ker se pripravlja na priznanje palestinske državnosti. Združeni narodi so razglasili lakoto v Gazi, pri čemer so poudarili, da izraelska vojna pomeni genocid z namenom ohranitve rasistične vladne koalicije in izkoriščanja zgodovinske priložnosti. Palestinci so prepuščeni na milost in nemilost zaradi načrtovane invazije in popolnega nadzora nad Gazo s strani izraelske vlade.

Združene države Amerike, Savdska Arabija in Združeni narodi so pozvali k humanitarni prekinitvi ognja v Sudanu. Razmere so se po dveh letih državljanske vojne zaostrile do te mere, da skoraj polovica prebivalstva strada, na milijone pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

Izrael je potrdil načrt za gradnjo stanovanj na Zahodnem bregu, ki bo po mnenju kritikov razdelil palestinsko ozemlje na dva dela in onemogočil vzpostavitev palestinske države s strnjenim ozemljem. Palestincem, ki živijo na tem območju vzhodno od Jeruzalema, je bilo ukazano, da se izselijo pred prihodom gradnje.

Palestinski premier Mohamed Mustafa je napovedal, da bo kmalu imenoval začasni odbor za upravljanje območja Gaze. Med tiskovno konferenco na mejnem prehodu Rafa je poudaril, da mora mednarodna skupnost sprejeti učinkovitejše korake za izboljšanje razmer v Gazi.

Papež Leon XIV. je ponovil svojo zaskrbljenost glede humanitarne krize na Haitiju in pozval k takojšnji izpustitvi talcev. Poudaril je potrebo po pomoči mednarodne skupnosti, da bi Haićani lahko živeli v miru.

Stranka HDZ 1990 je izrazila zaskrbljenost zaradi naraščanja mednacionalnih in verskih incidentov, uperjenih proti Hrvatom v osrednji Bosni in Hercegovini. Pozvali so mednarodno skupnost, vključno z Uradom visokega predstavnika in Delegacijo Evropske unije, naj se vključi v umirjanje razmer in prispeva k ohranjanju stabilnosti ter mednacionalne strpnosti, kar je ključno za Bosno in Hercegovino in celotno regijo.

Mednarodne organizacije in mediji poročajo o hitrem poslabšanju razmer v Gazi, kjer je satelitski posnetek pokazal množico ljudi, ki oblegajo tovornjake s pomočjo. Vodilna avtoriteta za lakoto je sporočila, da se v Gazi razvija 'najslabši scenarij lakote', čeprav uradna razglasitev še ni bila podana. Kljub temu opozarjajo na možnost 'razširjenih smrti' brez takojšnjega ukrepanja.

Notranji minister Ivica Dačić je poudaril, da nikoli ni trdil, da so Srbija, predsednik Aleksandar Vučić ali on osebno bili prevarani ob podpisu Briselskega sporazuma leta 2013, temveč da je bila prevara povezana z njegovim nespoštovanjem s strani mednarodne skupnosti in ZDA. S tem je zanikal prejšnje interpretacije njegovih izjav, ki so namigovale na prevaro pri samem podpisu sporazuma.

Minister za notranje zadeve Ivica Dačić je po enajstih letih od podpisa briselskega sporazuma izjavil, da so Srbijo ob njegovem podpisu prevarali. Poudaril je, da jim ob podpisu niso predstavili sporazuma na način, kot naj bi ga sedaj razumeli.

Srbski gibanje Dveri je ocenilo, da predsednik Srbije Aleksandar Vučić in minister za notranje zadeve Ivica Dačić nista bila prevarana pri sprejetju Briselskega sporazuma leta 2013, temveč da sta zavestno že 13 let kršila ozemeljsko celovitost Srbije. Vodja gibanja Kreni-promeni Savo Manojlović je prav tako ocenil, da nista bila prevarana, ampak sta bila del prevare. Predsednik Narodnega pokreta Srbije (NPS) Miroslav Aleksić je izjavil, da morata Vučić in Dačić odstopiti in prevzeti odgovornost za Briselski sporazum.

Srbski notranji minister Ivica Dačić je izjavil, da je Srbijo med podpisovanjem Bruselskega sporazuma "prevarala mednarodna skupnost". Poudaril je, da je uradni stav Srbije, kot je bil določen na začetku konflikta v Ukrajini, enak: "brez popuščanja glede Kosova in Metohije ter brez uvedbe sankcij Ruski federaciji". Dačić je sicer pojasnil, da so medijske izjave o Kosovu in sankcijah Rusiji posledica prevoda, kot mu je zagotovil minister za evropske integracije Nemanja Starović.

Kljub izraelskemu "taktičnemu premoru" pri vojaških operacijah in napovedi o povečanju vstopa humanitarne pomoči v Gazo, so kolone s 100 tovornjaki s pomočjo komaj dosegle območje. Organizacije in strokovnjaki opozarjajo, da so ti ukrepi in pomoč še vedno "kaplja na vroč kamen" glede na obseg lakote in podhranjenosti, ki pesti več milijonov ljudi v Gazi. Mednarodna skupnost ostaja kritična, saj Izrael od marca omejuje vstop humanitarne pomoči.

Sedemkratni svetovni prvak v formuli 1 Lewis Hamilton je ostro kritiziral mednarodno skupnost zaradi humanitarne krize v Gazi. Prek družbenih omrežij je obsodil smrt otrok zaradi lakote in podhranjenosti, ki so posledica večmesečne blokade in napadov na centre za pomoč. Hamilton je poudaril, da svet ne sme več molčati in da bo neodzivnost mednarodne skupnosti ostala v spominu.

Donald Trump je ponovno kritiziral Hamas, češ da ne želijo dogovora, in dvomil v pomen francoskega predsednika Macrona ter pogajanj z EU. Medtem je število smrtnih žrtev v Gazi zaradi izraelskih napadov po podatkih Hamasa doseglo 59.676, kar je posledica uničujoče ofenzive, ki je prizadela dostop do hrane, zdravstva in varnih zatočišč. Več kot 70 % žrtev naj bi bilo civilistov. Ameriška ambasada v Libiji je zanikala govorice o načrtih za preselitev Palestincev iz Gaze v Libijo, ki so se pojavile po obisku ameriškega odposlanca. Argentinski intelektualci in pisatelji izražajo zaskrbljenost in kritizirajo mednarodno skupnost zaradi "masovne lakote" v Gazi in neukrepanja ob konfliktu, ki se je zaostril po napadu Hamasa oktobra 2023.

Spopadi med Tajsko in Kambodžo so se zaostrili, zaradi česar je bilo evakuiranih 130.000 Tajcev. Glavni vzroki za konflikt naj bi bili spori glede templjev in ozemlja, pa tudi igralniške dejavnosti.

Nekdanji predsednik Kosova, Hashim Thaçi, je v nedavnih izjavah kritiziral mednarodno skupnost, češ da je dovolila, da je dialog med Kosovom in Srbijo postal predvolilna tema. Poudaril je, da so se razmere v svetu v zadnjih treh letih spremenile in da bi moral biti končni dogovor s Srbijo dosežen. Hkrati je Thaçi poudaril vitalni pomen vrnitve Srbov v kosovske institucije za stabilnost in uspeh države, pri čemer je integracijo srbske skupnosti označil kot ključno za napredek Kosova.

Pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi, ki so potekala v Katarju, so propadla, je potrdil ameriški odposlanec Steve Witkoff. Kot razlog je navedel pomanjkanje volje in "egoistično" držo Hamasa do doseganja premirja. Zaradi nepopustljivosti Hamasa glede nekaterih zahtev so tako ZDA kot Izrael odstopili od nadaljnjih pogajanj. Hamas pa je izrazil presenečenje nad obtožbami ZDA in zatrdil, da so bili predani pogajanjem.

Ukrajina je v luči domačih pritiskov na predsednika Zelenskega imenovala nekdanjega obrambnega ministra in sekretarja sveta za nacionalno varnost Rustema Umerova za vodjo delegacije na mirovnih pogovorih z Rusijo. Hkrati je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump sklenil trgovinske sporazume z Azijo, vključno z Japonsko.

Egipt je zavrnil obtožbe, da blokira humanitarno pomoč v Gazo, te trditve označil za "zlonamerno propagando" in za zaprtje Rafaha obtožil Izrael. V zadnjih 24 urah je bilo v Gazi ubitih najmanj 89 Palestincev, 435 pa ranjenih. Porast nasilja na Zahodnem bregu je vključeval umor ameriškega državljana in dveh palestinskih mladostnikov s strani izraelskih naseljencev. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) je obsodil Izrael, ker naj bi "stradal in utišal" novinarje v Gazi, pri čemer je omenil umor noseče novinarke in njene družine. Benny Gantz je opozoril, da mednarodni pritisk na Izrael koristi Hamasu in spodkopava možnosti za dogovor o talcih, medtem ko se izraelska pogajalska ekipa vrača na posvetovanja po odgovoru Hamasa. Nekateri viri poročajo, da je izraelski napad v južnem Libanonu terjal eno smrtno žrtev.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je potrdila, da veliko prebivalcev Gaze umira od lakote, medtem ko je več kot 100 humanitarnih organizacij izdalo skupno izjavo, ki Izrael obtožuje namernega izstradavanja prebivalcev Gaze. Izraelska stran zavrača te navedbe in trdi, da organizacije s tem služijo propagandi Hamasa ter slavijo teroristično organizacijo. Izrael je konec maja sicer delno omilil popolno blokado Gaze, ki jo je uvedel marca.

Grčija je postala nenaklonjena izraelskim turistom in ladjam zaradi nadaljevanja vojne v Gazi. Medtem ko slike lačnih palestinskih otrok prihajajo iz Gaze, je Izrael sporočil, da bo dovolil tujim državam zračni dostavi humanitarne pomoči v Gazo.

Patriarh Latinskega patriarhata Jeruzalema Pierbattista Pizzaballa in grški pravoslavni patriarh Teofil III. sta se po vrnitvi iz Gaze skupaj pojavila na tiskovni konferenci, kjer sta izjavila, da je molk mednarodne skupnosti izdaja vesti in da Gaza krvavi pod težo 'neusmiljenega napada'. Pizzaballa je opisal, da je v Gazi videl 'ogromno uničenje' in ljudi, ki živijo 'brez vsega', pri čemer je poudaril, da to ni prvič, da je bila krščanska skupnost v Gazi prizadeta.

Papež Leon XIV je v nedeljo ponovno pozval k takojšnjemu premirju v Gazi. Mednarodno skupnost je pozval, naj spoštuje mednarodne zakone in zaščiti civiliste. Poudaril je, da je potrebno nemudoma končati »barbarstvo vojne« in najti mirno rešitev konflikta, ter obsodil napade izraelske vojske v Gazi.

IDF je začela preiskovati navedbe o civilnih žrtvah v Rafi, kjer so domnevno izstrelili opozorilne strele proti sumljivim osebam, ki so se približevale vojakom med nočno operacijo. Palestinski uradniki Hamasa so poročali o najmanj 32 mrtvih, medtem ko očividci oporekajo poročilu IDF. Prebivalci Gaze so na spletu kritizirali mednarodno skupnost zaradi sokrivde in nedejavnosti v zvezi z izraelsko blokado, ki je povzročila splošno lakoto. Poudarili so, da "umirajo od lakote", saj Izrael še naprej blokira dostavo pomoči.