Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ostrem odzivu zavrnila ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je poudarila, da razpravljanje o ameriškem prevzemu ozemlja nima nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice do aneksije katerekoli države v okviru danskega kraljestva. Trump je svoje ambicije utemeljil z nacionalno varnostjo in strateškim pomenom Arktike, kjer naj bi se krepila prisotnost ruskih in kitajskih plovil. Po njegovih besedah je Grenlandija ključna za obrambo Zahodne poloble, pri čemer se je njegov posebni odposlanec Jeff Landry skliceval na Monroejevo doktrino. Evropski voditelji, vključno z Emmanuelom Macronom, Friedrichom Merzem in Keirjem Starmerjem, so v skupni izjavi podprli dansko stališče in poudarili, da varnost na Arktiki ostaja prednostna naloga Evrope in zveze NATO. Opozorili so, da bi tovrstne enostranske težnje ZDA lahko ogrozile mednarodno pravo in čezatlantsko sodelovanje. Do diplomatskih napetosti prihaja v času povečane nestabilnosti, saj kritiki, med njimi Robert Reich, opozarjajo, da Trumpova zunanja politika spodkopava same temelje civilizirane družbe in načela mednarodnega reda, kar dokazujejo tudi nedavni dogodki v Venezueli.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v ponedeljek podala ostro opozorilo glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Po njenih besedah bi morebitni ameriški prevzem tega strateškega otoka v Arktičnem oceanu neizogibno privedel do konca severnoatlantskega zavezništva (Nato). Premierka je poudarila pomen suverenosti in stabilnosti znotraj zavezništva, ki temelji na spoštovanju meja držav članic. Izjave so se pojavile kot odziv na obnovljene razprave o ameriških interesih na Arktiki, kjer Grenlandija zavzema ključno geostrateško lego. Frederiksenova je s svojo izjavo utrdila stališče Danske, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršni koli poskusi spremembe njenega statusa brez privolitve Köbenhavna in Nuuka ogrozili temeljne varnostne strukture Zahoda. Gre za eno najostrejših diplomatskih opozoril v zadnjem obdobju, ki neposredno povezuje vprašanje ozemlja z obstojem najpomembnejše vojaške zveze na svetu.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da bi morebitna ameriška invazija na Grenland pomenila konec zveze Nato in varnostne ureditve, vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Njene izjave so odziv na pretekle grožnje Donalda Trumpa o prevzemu Grenlanda.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Donald Trump je ponovil svojo izjavo, da Združene države potrebujejo Grenlandijo zaradi lastne varnosti, in to kljub pozivom danske premierke, naj ZDA prenehajo s tovrstnimi grožnjami. Poleg Grenlandije je Trump začel groziti še Kubi in Iranu, kar nakazuje na vse bolj odločno držo pri uveljavljanju ameriških interesov.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Grenlandski premier, Jens-Frederik Nielsen, je ostro obsodil ponavljajoče se grožnje Donalda Trumpa glede prevzema nadzora nad Grenlandijo. Britanski premier, Keir Starmer, je izjavil, da morata o prihodnosti Grenlandije odločati izključno Grenlandija in Danska, s čimer je izrazil podporo Danski in Grenlandiji.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Donald Trump je sprožil vojaški napad na Venezuelo, vključno z bombardiranjem Caracasa in zajetjem predsednika Nicolása Madura, ki je bil odpeljan v zapor v Brooklynu. Nobelova nagrajenka je podprla Trumpovo 'pogumno' potezo, a opozorila na novega začasnega voditelja, ki ga podpira Trump. Trumpovi podporniki so bili navdušeni nad napadom. Medtem je Björk pozvala k neodvisnosti Grenlandije, medtem ko se je Trumpova obsedenost z prevzemom Grenlandije nadaljevala.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejal, da ima dovolj Trumpovih groženj s priključitvijo. Danska premierka pa je poudarila, da ZDA nimajo pravice zavzeti danskega ozemlja.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Danska premierka Mette Frederiksen je ponovila svoje opozorilo, da bi morebitna invazija Združenih držav Amerike na Grenlandijo pomenila konec zveze NATO. Njene izjave so odziv na nedavne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu nadzora nad tem danskim ozemljem.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem novoletnem nagovoru državljanom javno priznala napake pri vodenju države v preteklem obdobju. Priznanje prihaja v času zaostrene politične krize in strmega padca zaupanja v vladajočo Socialdemokratsko stranko. Frederiksenova je v govoru neposredno nagovorila javnost glede odgovornosti za politične odločitve, ki so sprožile nezadovoljstvo med volivci. Ob tem je premierka prvič odkrito dopustila možnost, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale v letošnjem letu, njena stranka morda ne bo zmagala. Napovedala je, da bi se v primeru poraza lahko umaknila s položaja. Politični analitiki ta korak interpretirajo kot poskus povrnitve verodostojnosti pred volilno kampanjo, medtem ko opozicija poudarja, da so priznanja prišla prepozno za dejanske sistemske spremembe.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Danska je protestirala zaradi imenovanja Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo in napovedala, da bo poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor. Cilj imenovanja je "odločno spodbujanje interesov ZDA na Grenlandiji". Jeff Landry ni karierni diplomat niti arktični strokovnjak.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Danska premierka Mette Frederiksen je bila s strani Politica imenovana za drugo najvplivnejšo osebo v Evropi. Razlogi za to imenovanje niso podrobneje razloženi v povzetkih.

Donald Trump je v intervjuju za Politico Evropo označil za "razpadajočo" skupino, ki jo vodijo šibki voditelji. Na njegove izjave se je odzval portugalski premier Costa, ki je poudaril, da morajo ZDA spoštovati demokratične odločitve evropskih državljanov.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Na lokalnih volitvah na Danskem je Socialdemokratska stranka premierke Mette Frederiksen doživela zgodovinski poraz. Prvič po več kot 100 letih so izgubili nadzor nad Københavnom, glavnim mestom države. Vodenje mestne hiše bo prevzela Sisse Marie Welling iz Socialistične ljudske stranke.

Socialdemokrati danske premierke Mette Frederiksen so na lokalnih volitvah doživeli hud poraz in po več kot 100 letih izgubili županski položaj v prestolnici Koebenhavn. Novo županjo bo postala Sisse Marie Welling iz socialističnih vrst. Socialdemokrati so izgubili skoraj polovico občin, kjer so imeli doslej večino.

Danska, znana po izvozu zdravila Ozempic, piva Carlsberg in Lego kock, ponuja Evropi še nekaj: strog in učinkovit imigracijski sistem. Premierka Mette Frederiksen je s tem sistemom uspela nevtralizirati skrajno desnico in ohraniti glavne stranke na oblasti, kar je cilj mnogih evropskih voditeljev.

Stranka Danmarksdemokraterne je z Madsom Fugledejem v Ringkøbing-Skjern dobila svojega prvega župana. Fuglede je prevzel županski položaj v Ringkøbing-Skjern, s čimer je Venstre prvič izgubila vodilni položaj v svoji zahodnojutlandski trdnjavi.

Na Danskem so potekale lokalne in regionalne volitve, ki so prinesle poraz Socialdemokratom premierke Mette Frederiksen. Stranka je po 122 letih izgubila županski položaj v Københavnu. Volitve so potekale v senci kibernetskih napadov na spletne strani vlade in političnih strank.

Letalski promet na letališču v Aalborgu na Danskem je bil v nedeljo zvečer več ur prekinjen zaradi preletavanja dronov v bližini. Zaradi zaprtja so bili prestavljeni ali odpovedani štirje leti. Danska premierka Mette Frederiksen je za incident že okrivila Rusijo, čeprav preiskava še poteka.

Danska vlada je napovedala, da bo sprejela zakon, ki bo prepovedal dostop do družbenih omrežij osebam, mlajšim od 15 let. Ta politični dogovor sledi podobnemu ukrepu v Avstraliji in si prizadeva zaščititi dobrobit otrok, ki so izpostavljeni negativnim vplivom družbenih omrežij. Starši bodo imeli možnost odobriti dostop do platform otrokom, starejšim od 13 let.

Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila, da se je preselila iz svojega stanovanja v središču Københavna. Razlog za selitev je želja po več zasebnosti in boljši varnostni situaciji.

Danska vlada je dosegla dogovor o uvedbi starostne omejitve 15 let za uporabo družbenih medijev. Starši bodo lahko dovolili otrokom uporabo družbenih medijev od 13. leta starosti. Dogovor so sklenili vlada, Konservativna ljudska stranka in Radikalna levica, medtem ko so druge stranke zapustile pogajanja. Nekatere stranke menijo, da je predlagana 13-letna meja premalo ambiciozna glede škodljivih algoritmov na platformah, kot so TikTok, Snapchat in Instagram.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da Rusija ne kaže znakov pripravljenosti na mir in da Vladimir Putin stavi na to, da se bo Zahod naveličal podpirati Ukrajino. Frederiksenova je poudarila, da se to ne bo nikoli zgodilo in da bodo zavezniki le še okrepili svojo podporo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump še vedno kaže zanimanje za nakup Grenlandije, kot je opozorila danska premierka Mette Frederiksen. Trump je pozval tudi k preiskavi demokratskega senatorja Richarda Blumenthala zaradi domnevnega olepševanja njegove vojaške kariere. Poleg tega se nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha obtožuje nadzora telefonskih klicev republikanskih senatorjev med preiskavo dogodkov 6. januarja 2020.

Nekdanji direktor FBI James Comey se je izrekel za nedolžnega v Virginiji glede obtožb o lažnem pričanju in oviranju pravice. Nekdanji zvezni tožilec je bil šokiran nad potezo Comeyjevih tožilcev. Jimmy Kimmel je izjavil, da republikanci lažejo o zdravstvenem varstvu, ker je to izjavila Marjorie Taylor Greene. Kandidatka za guvernerko Kalifornije Katie Porter se je spopadla z novinarjem zaradi vprašanja o Trumpu.

Danska premierka Mette Frederiksen je napovedala, da namerava država prepovedati uporabo družbenih medijev za osebe, mlajše od 15 let. Podrobnosti o tem, katera omrežja bi bila prepovedana in kako bi prepoved delovala, niso bile razkrite.