Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v uradnem odzivu na zadnje izjave iz Washingtona poudaril, da je Kuba svobodna, suverena in neodvisna država, ki ne izvaja napadov na druge narode. Odziv sledi grožnjam novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede zaostritve politike do otoka. Diaz-Canel je izpostavil, da so Združene države Amerike tiste, ki že 66 let izvajajo agresijo nad Kubo, zato po njegovem mnenju nimajo moralne avtoritete za podajanje kakršnih koli očitkov. Kubansko vodstvo je v seriji izjav sporočilo, da je narod pripravljen braniti domovino do zadnje kaplje krvi. Sporočila iz Havane so namenjena predvsem utrjevanju notranje enotnosti in pošiljanju jasnega signala mednarodni javnosti o nepopustljivosti kubanske revolucije. Retorika med državama se je v zadnjih dneh močno zaostrila, kar napoveduje novo obdobje napetosti v karibski regiji. Odnosi med Havano in Washingtonom ostajajo ujeti v dolgoletni embargo in diplomatske spore, ki segajo v čas hladne vojne. Diaz-Canelova administracija zavrača vse obtožbe o kršitvah in poudarja, da Kuba ne predstavlja grožnje ameriški nacionalni varnosti, temveč si zgolj prizadeva za ohranitev svoje politične poti brez zunanjega vmešavanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo Kubi postavil ultimat, v katerem je otoško državo pozval k sklenitvi novega dogovora z Washingtonom. Trump je poudaril, da Havana v prihodnje ne bo več prejemala niti nafte niti finančnih sredstev iz Venezuele, ki je bila doslej njena glavna energetska dobaviteljica. Ameriška administracija z restriktivnimi ukrepi in vojaškim pritiskom načrtno krči kubanski dostop do venezuelskih virov, kar otok postavlja v težaven gospodarski položaj. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je Trumpovo ponudbo odločno zavrnil in poudaril, da Združene države Amerike nimajo moralne avtoritete za pogojevanje kubanske politike. Diaz-Canel je v odzivu izjavil, da Kuba ne bo dopustila diktatov zunanjih sil. Napetosti med državama se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija krepi pritisk na zaveznice Venezuele v regiji. Ta diplomatski spor se odvija v širšem kontekstu Trumpovega drugega mandata, ki ga zaznamujejo tako notranjepolitična trenja kot agresivna zunanja politika. Medtem ko predsednik uporablja gospodarske sankcije kot vzvod za doseganje novih sporazumov, se doma sooča z razpravami o vplivu svojih odločitev na finančno stabilnost in mednarodni ugled države.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel Bermúdez je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro, napovedal popolno pripravljenost na vojaško podporo zaveznici. Díaz-Canel je poudaril, da so Kubanci pripravljeni žrtvovati svoja življenja za obrambo venezuelske in kubanske revolucije. Izjava prihaja v času, ko se kubanski režim sooča z izgubo ključnega gospodarskega dobrotnika, kar bi lahko še dodatno ogrozilo že tako nestabilno stabilnost na otoku. Kljub zaostreni retoriki iz Havane pa administracija ZDA za zdaj zavrača možnost neposrednega vojaškega posredovanja na Kubi. Analitiki opozarjajo, da je Kuba zaradi notranjih gospodarskih težav v izjemno ranljivem položaju, saj je bila leta močno odvisna od venezuelske nafte in finančne pomoči. Padec Madurovega režima tako ne pomeni le geopolitičnega poraza za Kubo, temveč neposredno grožnjo njenemu preživetju, saj država nima nadomestnega vira sredstev, ki bi zapolnil nastalo praznino.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je v nedavni izjavi ostro obsodil morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli in domnevne načrte za odstranitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Diaz-Canel je poudaril globoko zavezništvo med Havano in Caracasom ter izjavil, da je Kuba za obrambo Venezuele pripravljena žrtvovati tudi življenja oziroma, kot se je izrazil, "preliti kri". Ta retorika odraža stopnjevanje napetosti v regiji in utrjuje položaj Kube kot ključne zaveznice Madurovega režima v Latinski Ameriki. Izjava prihaja v času povečanih pritiskov na venezuelsko vlado, ki se spopada z mednarodno osamitvijo in gospodarsko krizo. Kubanski voditelj je dejanja Washingtona označil za agresijo in ugrabitev suverenosti, s čimer je ponovil dolgoletno kubansko stališče proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav. Takšna podpora potrjuje, da ideološka in vojaška povezava med državama ostaja trdna kljub zunanjim pritiskom na obe vladi.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Venezuelska opozicija in več latinskoameriških voditeljev so se odzvali na sobotno operacijo ameriških sil v Caracasu, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Voditeljica opozicije María Corina Machado je sporočila, da je Venezuela pripravljena na prevzem oblasti, in poudarila, da se bo Maduro zdaj moral soočiti z mednarodnim pravosodjem zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti. Operacija je sprožila ostre odzive v regiji, kjer so nekatere države dejanje obsodile kot kršitev suverenosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in čilski predsednik Gabriel Boric sta izrazila resno zaskrbljenost nad ameriškim posredovanjem. Boric je poudaril, da spoštovanje ozemeljske celovitosti predstavlja rdečo črto v mednarodnem pravu, in opozoril, da bi takšna dejanja lahko postala precedens za druge države v regiji. Medtem je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel operacijo označil za akt državnega terorizma in pozval latinskoameriške narode k enotnosti proti ameriškemu posredovanju, ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je ob tem namignil na povečan pritisk tudi na Kubo.

Poleg Irana in Kube je tudi Rusija ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo. Evropske države so medtem pozvale k umiritvi razmer.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Po potrditvi ameriškega napada na Venezuelo so se pojavile informacije, da so Nicolása Madura aretirali. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obsodil ZDA in pozval k mednarodnemu odzivu. Portugalska vlada spremlja situacijo.

Po zajetju Nicolasa Madura s strani ameriških sil so Venezuelci tako doma kot po svetu začeli praznovati. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije in napovedal izkoriščanje nafte. Slovenska politika je izrazila zaskrbljenost, Venezuela pa je zahtevala izredno zasedanje Varnostnega sveta ZN. Nemški politični analitik Josef Braml meni, da želijo ZDA z operacijo obnoviti prevlado na zahodni polobli, kar bi imelo lahko posledice za Evropo.

Kubanska univerza in kubansko ljudstvo sta na protimperialistični tribuni v Havani ostro obsodila domnevno vojaško agresijo ZDA proti Venezueli in izrazila podporo predsedniku Nicolásu Maduru ter vojaško-policijski enotnosti. Miguel Díaz-Canel je vodil shod v solidarnosti z Venezuelo in odločno zavrnil agresijo.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

Kubanska vlada je v ponedeljek uradno obtožila Združene države Amerike, da s pomorsko blokado tako imenovane »flote duhov« venezuelskih naftnih tankerjev v Karibskem morju zasledujejo cilj zamenjave političnih režimov v Havani in Caracasu. Kubanski zunajminister Bruno Rodríguez je preko družbenih omrežij sporočil, da je strateški cilj Washingtona uničenje obeh vlad, kar ZDA izvajajo z oviranjem ključne oskrbe z energenti. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem zasegu venezuelskega tankerja, ki je bil po navedbah kubanskih oblasti namenjen na otok. Državi že od leta 2000 vzdržujeta tesno zavezništvo, po katerem Venezuela v zameno za kubanske strokovne storitve, predvsem na področju zdravstva, plačuje s surovo nafto. Blokada te flote po mnenju Havane predstavlja neposreden napad na njeno energetsko varnost in suverenost, hkrati pa poglablja gospodarsko krizo v obeh latinskoameriških državah.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil "pomorsko blokado" Združenih držav Amerike proti Venezueli in izrazil trdno podporo venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je dejal, da je ukrep Washingtona huda kršitev mednarodnega prava. Kubanske oblasti so ponovile svojo podporo Maduru in venezuelskemu ljudstvu.

Kubanski diktator Miguel Díaz-Canel je ostro obsodil Združene države Amerike zaradi zasega venezuelskega tankerja v Karibskem morju. Díaz-Canel je dejal, da gre za dejanje "piratstva", saj naj bi bila tovor namenjena Kubi. Kubanski predsednik je izrazil polno podporo Venezueli in obsodil, kar je označil za sovražno dejanje ZDA.

ZDA so zasegle naftni tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto, kar je po besedah predsednika Donalda Trumpa povečalo pritisk na režim Nicolása Madura. Ta poteza je dvignila cene nafte in povečala napetosti.

Alejandro Gil Fernández, nekdanji kubanski minister za gospodarstvo, je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi vohunjenja. Pred tem je bil 6. februarja 2024, na svoj 60. rojstni dan, pohvaljen s strani predsednika Kube, Miguela Díaz-Canela, za svoje delo na ministrstvu.

Kuba je obsodila "nesprejemljivo" vojaško agresijo, ki jo ZDA pripravljajo proti Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je poudaril, da je vmešavanje, grožnje in vojaška agresija ZDA proti Venezueli nesprejemljiva in namenjena strmoglavljenju legitimne vlade.

Orkan Melissa je z močjo orkana 5. kategorije udaril na Jamajko, povzročil močne vetrove s hitrostjo 298 km/h, obilne padavine in poplave. Jamajški premier Andrew Holness je razglasil območje nesreče. Združeni narodi poročajo o uničenju 'na ravneh, ki jih še niso videli'. Orkan je dosegel tudi vzhodno Kubo, kjer so evakuirali več sto tisoč ljudi.

Uragan Melisa, eden najmočnejših v Atlantskem bazenu, je kot orkan pete kategorije prizadel Jamajko, povzročil katastrofalne vetrove, obilne padavine in velike poplave. Otok je pod vodo, poročajo tudi o smrtnih žrtvah. Sedaj se Melisa s silo četrte kategorije pomika proti vzhodni Kubi.

Orkan Melissa, ki je oslabel na četrto stopnjo, je na Jamajki povzročil obsežno škodo, vključno s poškodbami šestih bolnišnic, stanovanjskih objektov in poplavljenimi cestami. Oblasti ocenjujejo, da bo morda razseljenih več kot 50.000 ljudi. Na Jamajki so zabeležili tri smrtne žrtve.

Orkan Melissa je povzročil obsežno škodo na severnem Karibskem otočju, zlasti na Haitiju, Jamajki in Kubi, kjer poteka odpravljanje posledic uničenja. Število smrtnih žrtev je naraslo, največ jih je bilo zabeleženih na Haitiju.

Orkan Melissa je po uničujočem prehodu čez Jamajko oslabel na kategorijo 4. Ob prihodu na zahod Jamajke so vetrovi dosegali hitrost 295 km/h, osrednji pritisk pa 892 mb, kar je izenačilo orkan Melissa z orkanom Labor Day iz leta 1935 na Floridi. Kljub oslabitvi oblasti še vedno opozarjajo na močne vetrove, poplave in nevihtne valove.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Po tem, ko je bila Marija Corina Machado nagrajena z Nobelovo nagrado za mir, so se v Venezueli povečale napetosti. Predsednik Nicolás Maduro je odgovoril z vojaškimi vajami, kar je bila reakcija na ameriško prisotnost v Karibskem morju. Machado je izrazila optimizem glede prihodnosti Venezuele in posvetila nagrado venezuelskemu ljudstvu in predsedniku Trumpu. Poudarila je tudi, da bo padec Madura imel posledice za Španijo.

Izraelski skrajno desni stranki, Otzma Yehudit in Religious Zionism, naj bi glasovali proti nastajajočemu dogovoru med Izraelom in Hamasom glede izpustitve talcev, vendar ne nameravata odstopiti iz vlade. Medtem pa je na Kubi potekal protest pred ameriškim veleposlaništvom v Havani proti vojni v Gazi, kljub napovedanemu premirju in dogovoru o izpustitvi talcev med Izraelom in Hamasom.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, je med obiskom na Kubi, ki je sledil njegovi udeležbi na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, opravil pogovore s kubanskim kolegom Miguelom Díaz-Canelom Bermúdezom. Med obiskom so bili podpisani trije pomembni sporazumi med državama.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 65. obletnici diplomatskih odnosov med Kitajsko in Kubo izrazil pripravljenost Pekinga za okrepitev bilateralnih vezi in sodelovanja s Kubo. Xi je poudaril, da je Kitajska pripravljena poglobiti sodelovanje in okrepiti kitajsko-kubansko partnerstvo kot model.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif se je v Pekingu srečal s kitajskim premierjem Li Qiangom, kjer sta se dogovorila o tesnem sodelovanju pri naslednji fazi nadgrajenega kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC), ki vključuje pet novih koridorjev. Državi bosta skupaj delali na drugi fazi CPEC, pri čemer delita dolgoletno strateško partnerstvo, ki zajema različne sektorje, vključno s trgovino.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval k tesnejšemu usklajevanju s Severno Korejo v globalnih in regionalnih zadevah. Strokovnjaki menijo, da Kim upa na obnovitev vezi s Kitajsko.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je v ponedeljek v Hanoju srečal z vietnamskim voditeljem To Lamom med uradnim obiskom, ki je potekal v času kampanje zbiranja donacij v Vietnamu za pomoč Kubi. Díaz-Canel je obiskal tudi tovarno zdravil in se sestal z voditelji vietnamske komunistične partije, pri čemer se je Vietnamu zahvalil za prijateljstvo in zgled.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Kuba je slovesno obeležila 80. obletnico zmage kitajskega ljudstva v vojni proti japonski agresiji in svetovni protifašistični vojni. Dogodka se je udeležil tudi prvi sekretar Centralnega komiteja komunistične partije in predsednik republike Miguel Díaz-Canel Bermúdez. Članki poudarjajo enotnost Kube in Kitajske v boju za neodvisnost in suverenost.

Venezuela je sprejela kubansko delegacijo ob 99. obletnici rojstva Fidela Castra, medtem ko je Vietnam sprožil kampanjo podpore Kubi, ki jo vodi Rdeči križ. Na Kubi so obletnico počastili v rojstnem kraju Fidela Castra, Biránu.

V Santiagu de Cuba so se z venci poklonili mučenikom kubanske revolucije. Raúl Castro in Miguel Díaz-Canel, prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube in predsednik republike, sta se udeležila spominske slovesnosti. Poleg njiju so vence položili tudi Lazo in prebivalci Kube v retablu mučenikov v Santa Ifigeniji.

Več držav Latinske Amerike, vključno s Kubo in Nikaragvo, je obeležilo 71. obletnico rojstva pokojnega venezuelskega voditelja Huga Cháveza. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je Cháveza spomnil na družbenem omrežju X, medtem ko so Venezuelci organizirali pohode v spomin na njegovo zapuščino in proslavili nedavno volilno zmago. V Nikaragvi sta sopredsednika Daniel Ortega in Rosario Murillo vodila spominski dogodek, kjer je Ortega Cháveza celo označil za 'svetnika' in mu pripisal odsotnost zlobe. Ortega je ob tej priložnosti tudi čestital venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru za njegovo 'izredno volilno zmago', poudarjajoč, da vsaka zmaga ljudstev predstavlja poraz za 'imperialiste'.

V pokrajini Ciego de Ávila je potekal osrednji državni akt ob 72. obletnici napadov na vojašnici Moncada in Carlos Manuel de Céspedes. Slovesnosti, ki se je udeležilo več kot deset tisoč občanov, sta vodila voditelj revolucije, general vojske Raúl Castro Ruz, ter prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube in predsednik republike Miguel Díaz-Canel Bermúdez.

Kubanski sodelavci v Angoli so ob 72. obletnici napadov na baraki Moncada in Carlos Manuel de Céspedes ponovno potrdili svojo zavezanost ohranjanju družbenega sistema Kube. Medtem je Nikaragva prek svoje vlade izrazila bratske pozdrave kubanskemu ljudstvu ter vodstvu države ob tej priložnosti, s čimer je poudarila solidarnost med državama.