Iran in Kuba sta ostro obsodila ameriški vojaški napad na Venezuelo, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti v regiji. Iranske oblasti so opozorile na grobo kršitev venezuelske ozemeljske celovitosti, medtem ko je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel operacijo označil za kriminalno dejanje. Do napada je prišlo po tem, ko je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa stopnjevala pritisk na Caracas, vključno z razglasitvijo oboroženega konflikta proti narkokartelom, kar je služilo kot pravna podlaga za vojaško posredovanje. Zaradi zaostrenih varnostnih razmer je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal napotitev vojaških enot na mejo z Venezuelo in hkrati z mednarodno skupnostjo pozval k takojšnji ustavitvi sovražnosti. Dogajanje sledi predhodnim incidentom, v katerih je Venezuela obtožila Združene države Amerike vojaškega nadlegovanja z bojnimi letali F-35 v bližini svoje obale. Napad vnaša dodatno nestabilnost v Latinsko Ameriko, saj se odnosi med Washingtonom in regionalnimi zavezniki Venezuele še naprej poslabšujejo.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

ZDA so potrdile napad na vojaške cilje v Venezueli. Portugalska vlada situacijo spremlja iz minute v minuto. Kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel je obtožil ZDA za napad in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu. V Venezueli so bili slišani zvoki eksplozij, Maduro pa je dejal, da gre za zunanjo intervencijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ZDA izvedle napade na Venezuelo in aretirale predsednika Nicolasa Madura, ki so ga odpeljali iz države. Marco Rubio je izjavil, da novih napadov ne načrtujejo in da bodo Maduru sodili v ZDA. Venezuela je obtožila ZDA, da so zadeli stanovanjska območja, napovedala razporeditev vseh oboroženih sil in zahteva dokaz, da je Maduro še živ.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je ostro obsodil nedavne vojaške aktivnosti Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jih je označil za kriminalni napad in dejanje državnega terorizma. Po poročanju iz Havane je Díaz-Canel pozval mednarodno skupnost k nujnemu ukrepanju, saj naj bi bili napadi uperjeni proti venezuelskemu ljudstvu in širši latinskoameriški regiji. Kubanske oblasti so dogodke v sosednji državi opisale kot brutalen poseg v območje miru. Odziv Kube sledi poročilom o detonacijah v več venezuelskih zveznih državah in domnevni uporabi brezpilotnih letalnikov s strani ameriških sil. Díaz-Canel je v svoji izjavi poudaril solidarnost z vlado Nicolása Madura in ponovil zavezo h konceptu Latinske Amerike kot cone miru, obenem pa je dejanja Washingtona označil za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Razmere v regiji ostajajo napete, saj Havana stopnjuje retoriko proti administraciji v Washingtonu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA uspešno izvedle napade na Venezuelo in da so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Trump je še dejal, da je bila operacija v Venezueli skrbno pripravljena in uspešno zaključena. Pred tem je Trump v svoji rezidenci na Floridi opravil briefing o nacionalni varnosti.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poslal uradno čestitko kubanskemu predsedniku Miguelu Díaz-Canelu in prebivalcem Kube ob obletnici kubanske revolucije. V svojem sporočilu je Pezeškian izrazil spoštovanje do kubanskega naroda, ki ga je označil za herojskega in revolucionarnega. Iranski voditelj je v pismu poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja med državama. Predsednik Pezeškian je v sporočilu izrazil upanje na poglobitev in krepitev odnosov med Iranom in Kubo. Poudaril je, da sta obe državi povezani z revolucionarno zgodovino in skupnimi interesi. Uradni Teheran s tem dejanjem potrjuje svojo zunanjo politiko ohranjanja tesnih vezi z latinskoameriškimi državami, ki nasprotujejo zahodnemu vplivu, ter si prizadeva za širitev diplomatskega in gospodarskega sodelovanja z dveh velikih revolucionarnih narodov.

Kubanska vlada je v ponedeljek uradno obtožila Združene države Amerike, da s pomorsko blokado tako imenovane »flote duhov« venezuelskih naftnih tankerjev v Karibskem morju zasledujejo cilj zamenjave političnih režimov v Havani in Caracasu. Kubanski zunajminister Bruno Rodríguez je preko družbenih omrežij sporočil, da je strateški cilj Washingtona uničenje obeh vlad, kar ZDA izvajajo z oviranjem ključne oskrbe z energenti. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem zasegu venezuelskega tankerja, ki je bil po navedbah kubanskih oblasti namenjen na otok. Državi že od leta 2000 vzdržujeta tesno zavezništvo, po katerem Venezuela v zameno za kubanske strokovne storitve, predvsem na področju zdravstva, plačuje s surovo nafto. Blokada te flote po mnenju Havane predstavlja neposreden napad na njeno energetsko varnost in suverenost, hkrati pa poglablja gospodarsko krizo v obeh latinskoameriških državah.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil "pomorsko blokado" Združenih držav Amerike proti Venezueli in izrazil trdno podporo venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je dejal, da je ukrep Washingtona huda kršitev mednarodnega prava. Kubanske oblasti so ponovile svojo podporo Maduru in venezuelskemu ljudstvu.

Kubanski diktator Miguel Díaz-Canel je ostro obsodil Združene države Amerike zaradi zasega venezuelskega tankerja v Karibskem morju. Díaz-Canel je dejal, da gre za dejanje "piratstva", saj naj bi bila tovor namenjena Kubi. Kubanski predsednik je izrazil polno podporo Venezueli in obsodil, kar je označil za sovražno dejanje ZDA.

ZDA so zasegle naftni tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto, kar je po besedah predsednika Donalda Trumpa povečalo pritisk na režim Nicolása Madura. Ta poteza je dvignila cene nafte in povečala napetosti.

Alejandro Gil Fernández, nekdanji kubanski minister za gospodarstvo, je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi vohunjenja. Pred tem je bil 6. februarja 2024, na svoj 60. rojstni dan, pohvaljen s strani predsednika Kube, Miguela Díaz-Canela, za svoje delo na ministrstvu.

Kuba je obsodila "nesprejemljivo" vojaško agresijo, ki jo ZDA pripravljajo proti Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je poudaril, da je vmešavanje, grožnje in vojaška agresija ZDA proti Venezueli nesprejemljiva in namenjena strmoglavljenju legitimne vlade.

Orkan Melissa je z močjo orkana 5. kategorije udaril na Jamajko, povzročil močne vetrove s hitrostjo 298 km/h, obilne padavine in poplave. Jamajški premier Andrew Holness je razglasil območje nesreče. Združeni narodi poročajo o uničenju 'na ravneh, ki jih še niso videli'. Orkan je dosegel tudi vzhodno Kubo, kjer so evakuirali več sto tisoč ljudi.

Uragan Melisa, eden najmočnejših v Atlantskem bazenu, je kot orkan pete kategorije prizadel Jamajko, povzročil katastrofalne vetrove, obilne padavine in velike poplave. Otok je pod vodo, poročajo tudi o smrtnih žrtvah. Sedaj se Melisa s silo četrte kategorije pomika proti vzhodni Kubi.

Orkan Melissa, ki je oslabel na četrto stopnjo, je na Jamajki povzročil obsežno škodo, vključno s poškodbami šestih bolnišnic, stanovanjskih objektov in poplavljenimi cestami. Oblasti ocenjujejo, da bo morda razseljenih več kot 50.000 ljudi. Na Jamajki so zabeležili tri smrtne žrtve.

Orkan Melissa je povzročil obsežno škodo na severnem Karibskem otočju, zlasti na Haitiju, Jamajki in Kubi, kjer poteka odpravljanje posledic uničenja. Število smrtnih žrtev je naraslo, največ jih je bilo zabeleženih na Haitiju.

Orkan Melissa je po uničujočem prehodu čez Jamajko oslabel na kategorijo 4. Ob prihodu na zahod Jamajke so vetrovi dosegali hitrost 295 km/h, osrednji pritisk pa 892 mb, kar je izenačilo orkan Melissa z orkanom Labor Day iz leta 1935 na Floridi. Kljub oslabitvi oblasti še vedno opozarjajo na močne vetrove, poplave in nevihtne valove.

Donald Trump je potrdil, da Cia izvaja tajne operacije v Venezueli in razmišlja o kopenskih napadih na domnevne narkokartele. Kritike so se pojavile zaradi odobritve tajnih akcij brez soglasja kongresa, medtem ko so skupine za človekove pravice opozorile, da bi napadi lahko kršili mednarodno pravo. Operacije Cie proti narkokartelom v Venezueli postajajo vse bolj očitne.

Po tem, ko je bila Marija Corina Machado nagrajena z Nobelovo nagrado za mir, so se v Venezueli povečale napetosti. Predsednik Nicolás Maduro je odgovoril z vojaškimi vajami, kar je bila reakcija na ameriško prisotnost v Karibskem morju. Machado je izrazila optimizem glede prihodnosti Venezuele in posvetila nagrado venezuelskemu ljudstvu in predsedniku Trumpu. Poudarila je tudi, da bo padec Madura imel posledice za Španijo.

Izraelski skrajno desni stranki, Otzma Yehudit in Religious Zionism, naj bi glasovali proti nastajajočemu dogovoru med Izraelom in Hamasom glede izpustitve talcev, vendar ne nameravata odstopiti iz vlade. Medtem pa je na Kubi potekal protest pred ameriškim veleposlaništvom v Havani proti vojni v Gazi, kljub napovedanemu premirju in dogovoru o izpustitvi talcev med Izraelom in Hamasom.

Predsednik Gabona, Brice Clotaire Oligui Nguema, je med obiskom na Kubi, ki je sledil njegovi udeležbi na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, opravil pogovore s kubanskim kolegom Miguelom Díaz-Canelom Bermúdezom. Med obiskom so bili podpisani trije pomembni sporazumi med državama.

Kitajski predsednik Xi Jinping je ob 65. obletnici diplomatskih odnosov med Kitajsko in Kubo izrazil pripravljenost Pekinga za okrepitev bilateralnih vezi in sodelovanja s Kubo. Xi je poudaril, da je Kitajska pripravljena poglobiti sodelovanje in okrepiti kitajsko-kubansko partnerstvo kot model.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif se je v Pekingu srečal s kitajskim premierjem Li Qiangom, kjer sta se dogovorila o tesnem sodelovanju pri naslednji fazi nadgrajenega kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja (CPEC), ki vključuje pet novih koridorjev. Državi bosta skupaj delali na drugi fazi CPEC, pri čemer delita dolgoletno strateško partnerstvo, ki zajema različne sektorje, vključno s trgovino.

Kitajski predsednik Xi Jinping je pozval k tesnejšemu usklajevanju s Severno Korejo v globalnih in regionalnih zadevah. Strokovnjaki menijo, da Kim upa na obnovitev vezi s Kitajsko.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je v ponedeljek v Hanoju srečal z vietnamskim voditeljem To Lamom med uradnim obiskom, ki je potekal v času kampanje zbiranja donacij v Vietnamu za pomoč Kubi. Díaz-Canel je obiskal tudi tovarno zdravil in se sestal z voditelji vietnamske komunistične partije, pri čemer se je Vietnamu zahvalil za prijateljstvo in zgled.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ponovno zatrdil, da kartel Los Soles ne obstaja in da gre za izgovor skrajne desnice. Dodal je, da nadzor nad prehodom kokaina skozi Venezuelo izvajajo Clan del Golfo, Estado Mayor Central in Segunda Marquetalia. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro pa je napredoval venezuelskega ambasadorja v Kolumbiji, Carlosa Martíneza, v generala divizije v "aktivni rezervi".

Donald Trump naj bi ponovno spremenil svoje stališče glede Ukrajine, kar je povzročilo zmedo v Evropi. Po srečanju z Zelenskim in evropskimi voditelji je Trump dejal, da se je pogovarjal s Putinom o vojni v Ukrajini. Zelenski se je srečal s Keithom Kelloggom, Trumpovim posebnim odposlancem. Trump je izjavil, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, vendar si prizadeva za čimprejšnji konec vojne s pogajanji.

Kuba je slovesno obeležila 80. obletnico zmage kitajskega ljudstva v vojni proti japonski agresiji in svetovni protifašistični vojni. Dogodka se je udeležil tudi prvi sekretar Centralnega komiteja komunistične partije in predsednik republike Miguel Díaz-Canel Bermúdez. Članki poudarjajo enotnost Kube in Kitajske v boju za neodvisnost in suverenost.

Venezuela je sprejela kubansko delegacijo ob 99. obletnici rojstva Fidela Castra, medtem ko je Vietnam sprožil kampanjo podpore Kubi, ki jo vodi Rdeči križ. Na Kubi so obletnico počastili v rojstnem kraju Fidela Castra, Biránu.

V Santiagu de Cuba so se z venci poklonili mučenikom kubanske revolucije. Raúl Castro in Miguel Díaz-Canel, prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube in predsednik republike, sta se udeležila spominske slovesnosti. Poleg njiju so vence položili tudi Lazo in prebivalci Kube v retablu mučenikov v Santa Ifigeniji.

Več držav Latinske Amerike, vključno s Kubo in Nikaragvo, je obeležilo 71. obletnico rojstva pokojnega venezuelskega voditelja Huga Cháveza. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je Cháveza spomnil na družbenem omrežju X, medtem ko so Venezuelci organizirali pohode v spomin na njegovo zapuščino in proslavili nedavno volilno zmago. V Nikaragvi sta sopredsednika Daniel Ortega in Rosario Murillo vodila spominski dogodek, kjer je Ortega Cháveza celo označil za 'svetnika' in mu pripisal odsotnost zlobe. Ortega je ob tej priložnosti tudi čestital venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru za njegovo 'izredno volilno zmago', poudarjajoč, da vsaka zmaga ljudstev predstavlja poraz za 'imperialiste'.

V pokrajini Ciego de Ávila je potekal osrednji državni akt ob 72. obletnici napadov na vojašnici Moncada in Carlos Manuel de Céspedes. Slovesnosti, ki se je udeležilo več kot deset tisoč občanov, sta vodila voditelj revolucije, general vojske Raúl Castro Ruz, ter prvi sekretar Centralnega komiteja Komunistične partije Kube in predsednik republike Miguel Díaz-Canel Bermúdez.

Kubanski sodelavci v Angoli so ob 72. obletnici napadov na baraki Moncada in Carlos Manuel de Céspedes ponovno potrdili svojo zavezanost ohranjanju družbenega sistema Kube. Medtem je Nikaragva prek svoje vlade izrazila bratske pozdrave kubanskemu ljudstvu ter vodstvu države ob tej priložnosti, s čimer je poudarila solidarnost med državama.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obeležil 20. obletnico medijske multiplatforme teleSUR. Ta je bila ustanovljena v Venezueli s podporo vlad Kube, Nikaragve, Argentine, Bolivije in Urugvaja. Ustanovitev teleSUR je sovpadala z obletnico rojstva Simóna Bolívarja.