APDEJT.si

ZDA naj bi pripravljale 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki vključuje varnostne garancije, podobne tistim, ki jih imajo države članice Nata. Plan predvideva, da bi Ukrajina morda morala odstopiti ozemlje Donbasa v zameno za te garancije. Ponovno se omenja tudi vloga Poljske v tem procesu.

Ameriški diplomatski načrt za končanje vojne v Ukrajini predvideva, da Ukrajina ne bo vstopila v Nato, bo zmanjšala svojo vojsko in prepustila ozemlje Rusiji. Predlog naj bi bil težko sprejemljiv za Kijev, vendar ZDA pritiskajo na ukrajinskega predsednika Zelenskega, da bi ga sprejel. Ukrajinski predsednik se na predlog ZDA ni odzval pozitivno, je pa dejal, da je pripravljen na pogovore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju z ameriško delegacijo ponovil, da mora vsak načrt za končanje vojne z Rusijo zagotoviti "dostojanstven mir", pri čemer naj bi načrt vključeval tudi varnostna jamstva po Natovem vzoru. Ruska vojska pa je sporočila, da je zavzela Kupjansk, ključno ukrajinsko utrdbo v regiji Harkov. Vladimir Putin naj bi obiskal poveljniško mesto vojske.

Donald Trump je podal izjave, ki jih demokratski senatorji razumejo kot grožnje s smrtjo. Benjamin Netanjahu je izjavil, da je možnost prodaje F-35 Turčiji skoraj nična. Mediji poročajo o Trumpovem načrtu za Ukrajino, ki naj bi vključeval ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske.

Novi načrt ZDA za rešitev konflikta v Ukrajini predvideva, da bi Ukrajina morala sprejeti zmanjšanje svoje vojske in se odpovedati članstvu v Natu. Po navedbah poljskega portala Mysl Polska naj bi ukrajinski poslanec Gončarenko razkril Trumpov načrt, ki obsega 28 točk in priznava Krim, Doneck in Lugansk kot de facto rusko ozemlje.

Po osnutku dokumenta, do katerega je prišla agencija AFP, bi Ukrajina v skladu z načrtom s 28 točkami, ki ga podpira ameriški predsednik Donald Trump, Rusiji odstopila regiji Doneck in Lugansk. Poleg tega naj bi evropska država omejila svojo vojsko na 600.000 vojakov.

V javnost je prišel celoten, 28 točk obsegajoč mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino. Načrt predvideva, da Ukrajina Rusiji prepusti regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske. ZDA naj bi načrt predstavile v Kijevu, pri njegovi pripravi pa naj bi sodelovali Washington in Moskva.

Novi članki poročajo, da Trumpov mirovni načrt za Ukrajino vključuje precejšnje koncesije s strani Kijeva in pritiska na Zelenskega, da prepusti ozemlje. Načrt predvideva ozemeljske, varnostne in obnovitvene vidike za Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orban je podprl nov ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini, za katerega meni, da ga Donald Trump namerava uresničiti. Medtem je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov po poročanju New York Posta v Miamiju pozitivno ocenil Trumpov mirovni načrt, vendar je kasneje to zanikal. Ukrajinski predsednik je sporočil, da je uradno prejel predloge ZDA za mirovni načrt, ki mu jih je predal ameriški minister za kopenske sile Dan Driscoll.

Evropski in ukrajinski uradniki so zavrnili novi mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi šel na roko Moskvi. Opozorili so, da bi popuščanje Rusiji spodbudilo predsednika Vladimirja Putina k nadaljevanju agresije na NATO. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kalas je Trumpovi ekipi sporočila, da je takšen načrt nesprejemljiv.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Španski lovci Eurofighter, ki so del misije NATO "Centinela Oriental" v Litvi, so bili aktivirani zaradi suma vdora ruskih brezpilotnih letalnikov v poljski zračni prostor. Alarm je bil sprožen zaradi potencialne prisotnosti neznanih objektov, ki bi lahko bili droni, ki so prihajali iz smeri vzhoda. Lovci in letalski tanker A400M so po približno treh urah leta vrnili v bazo v Siauliaiju, ko nevarnosti ni bilo več.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo Črno goro zaradi izgona ruskih diplomatov, pri čemer je predstavnica Marija Zaharova potezo označila za pregon in kršitev mednarodnih norm. Zaharova trdi, da Zahod želi utišati ruske glasove, kar je po njenem mnenju nevarno in v nasprotju z demokratičnimi načeli in mednarodnimi konvencijami.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Pojavile so se informacije o domnevnem mirovnem načrtu med ZDA in Rusijo, ki predvideva ozemeljske koncesije Ukrajine, vključno s priznanjem Krima ter regij Doneck in Lugansk kot ruskih. Načrt naj bi predvideval tudi, da se NATO ne bo širil, Rusija pa naj bi se vrnila v G7. Ukrajina naj bi omenjeni ameriški predlog preučevala in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. V načrtu naj bi imela pomembno vlogo tudi Poljska.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Hrvaška je v Natovo operacijo KFOR na Kosovu napotila 151 vojakov. Ministrstvo za obrambo je poudarilo, da je varnost Kosova ključna za stabilnost celotne regije. Vojake so slovesno pospremili v vojašnici v Đakovu, pri čemer je Anušić poudaril ponos nošenja hrvaške uniforme.

Nizozemska je v Poljsko poslala tristo vojakov in dva sistema Patriot, da bi zaščitila Natovo vozlišče za pomoč Ukrajini pred morebitnimi ruskimi napadi. Poveljnik Olav Spanjer je izrazil upanje, da nizozemskim vojakom ne bo treba posredovati, saj bi to pomenilo resne razmere.

Ameriške in Natove enote so izvedle vajo bojevanja z droni, pri čemer so uporabile sistem za prestrezanje dronov, ki ga je mogoče enostavno prevažati v lahkih taktičnih vozilih ali tovornjakih.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Rusija je izvedla enega največjih nočnih napadov v zadnjih mesecih na Ukrajino, pri čemer je uporabila 48 raket in 476 dronov. Napadi so povzročili obsežne izpade električne energije in zahtevali najmanj 20 življenj, med njimi tudi otrok, v Ternopilu, več kot 115 ljudi je bilo ranjenih po vsej državi. Zaradi bližine napadov zahodni ukrajinski meji sta se na odziv pripravili tudi članici NATA, Poljska in Romunija, ki sta aktivirali svoja bojna letala. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili ruski napadi usmerjeni na zahodni del Ukrajine.

Gibanje Ekološka vstaja je napovedalo, da bo sprožilo referendum, na katerem bodo državljani odločali o prihodnosti zgradbe Generalštaba v središču Beograda, ki je bila poškodovana v Natovem bombardiranju leta 1999.

Podpredsednik vlade Črne gore, Nik Đeljošaj, je napovedal, da bo vladi predlagal obvezno odstranitev opreme Huawei in ZTE iz komunikacijskih sistemov države. Kot članica zveze NATO mora Črna gora slediti najvišjim varnostnim standardom. ZDA opozarjajo, da oprema kitajskih dobaviteljev predstavlja resno tveganje za varnost Črne gore, ZDA in zveze NATO. Đeljošaj bo predlagal tudi, da se podjetje One zaveže k odstranitvi omenjene opreme, prav tako pa novi državni podatkovni center ne sme biti opremljen s tehnologijo teh proizvajalcev.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s poljskim premierjem Donaldom Tuskom o posledicah ruskih napadov in nedavnih sabotažah na poljski železnici. Tusk je od Zelenskega zahteval takojšnjo predajo podatkov o ukrajinskih državljanih, ki jih Poljska sumi vpletenosti v eksplozijo na železnici.

Donald Trump se je srečal s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom v Beli hiši, kar je sprožilo kritike, da ga je mogoče kupiti. Gostil je večerjo za savdskega princa, na kateri so bili prisotni ameriški milijarderji. Trump je razkril, da so ga svetovni voditelji prosili za pomoč pri reševanju Sudana in da je privolil v prizadevanja za mirovni sporazum v državi.

Črnogorska Agencija za nacionalno varnost (ANB) je okrepila obveščevalno sodelovanje z Natom in drugimi partnerji. Med bilateralnimi pogovori so izpostavili pomembnost prilagajanja in izboljševanja zmogljivosti obveščevalskega odziva na grožnje. Razpravljali so tudi o reformah v ANB, s poudarkom na izboljšanju zakonodajnega okvira.

Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.

Cristiano Ronaldo se je udeležil večerje v Beli hiši med obiskom savdskega princa Mohammeda bin Salmana pri Donaldu Trumpu. Ronaldo je posnel selfi, ki je postal viralen. Na dogodku je bila prisotna tudi Georgina Rodríguez.

Evropska komisija je predstavila načrte za okrepitev vojaške mobilnosti znotraj EU s poenostavitvijo pravil in uvedbo okvira za hitrejše premike vojaških enot. Predlagani ukrepi naj bi omogočili hitrejše in varnejše napotitve vojakov do leta 2027, vključujejo pa tudi okvir za ukrepanje v izrednih razmerah za evropsko obrambo.

Donald Trump je dejal, da bo ZDA namenila več pozornosti iskanju rešitve za državljansko vojno v Sudanu, potem ko ga je savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman pozval k ukrepanju. Trump je izjavil, da se v Sudanu dogajajo grozodejstva in da je država postala najbolj nasilno mesto ter največja humanitarna kriza.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je obiskal Washington, kjer se je udeležil sprejema ob 120. obletnici diplomatskih odnosov med Črno goro in Združenimi državami Amerike. Med obiskom se je Milatović sestal z visokimi predstavniki ameriške administracije, senatorji in člani Kongresa, s katerimi je razpravljal o krepitvi strateškega partnerstva med državama, s poudarkom na podpori reformnim procesom v Črni gori. Milatović je tudi poudaril, da je partijska knjižica še vedno glavna 'diploma' za zaposlitev v javnem sektorju.

Donald Trump je med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Beli hiši ponovno odločno branil slednjega glede umora Džamala Khashoggija leta 2018. Trump je izjavil, da je bil Khashoggi "izjemno kontroverzen". Med novinarskim soočenjem v Beli hiši je Trump pozval, naj se gosta (princa bin Salmana) ne spravlja v zadrego.

Zaradi ruskih zračnih napadov na zahodno Ukrajino je Poljska aktivirala svojo vojsko. Bojna letala so bila dvignjena za zaščito zračnega prostora države članice NATA. Poleg tega so bili v najvišjo stopnjo pripravljenosti postavljeni tudi sistemi zračne obrambe in radarske nadzorne naprave. Letališči Rzeszow in Lublin na jugovzhodu Poljske sta bili začasno zaprti, da bi vojski omogočili večjo svobodo gibanja v zračnem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je Savdsko Arabijo na večerji v čast prestolonaslednika Mohameda bin Salmana razglasil za pomembno zaveznico Združenih držav Amerike, ki ni članica Nata.

Po ruskem napadu na Ukrajino je Poljska skupaj z drugimi državami NATO dvignila bojna letala. Zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prostora sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Poveljstvo operacijskih sil je sporočilo, da v zračnem prostoru deluje poljsko in zavezniško letalstvo, pri čemer gre za preventivne ukrepe.

Poljska in zavezniška letala so bila danes zjutraj dvignjena zaradi zagotavljanja varnosti poljskega zračnega prostora, potem ko je Rusija izvedla zračne napade na zahodno Ukrajino. Poljska vojska je ob tem sporočila, da je v najvišji stopnji pripravljenosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Donald Trump je med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom v Beli hiši znova zavrnil vprašanja o umoru Džamala Hašodžija leta 2018 in celo nasprotoval obveščevalnim podatkom Cie, ki so princa označili za odgovornega. Trump je dejal, da je bil Khashoggi "izjemno kontroverzen" in dogodek pospremil z besedami, da se "stvari dogajajo", pri tem pa poudarjal milijardne investicije iz Savdske Arabije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pozval Ukrajino in Rusijo k ponovni vzpostavitvi pogajanj v Istanbulu s širšim okvirom in pragmatičnim pristopom. Poudaril je, da bi to bil pomemben korak k diplomatski rešitvi. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje, da se bo do konca leta ponovno začela izmenjava vojnih ujetnikov z Rusijo.