APDEJT.si

Ruske sile so zavzele Kupjansk, pomembno železniško vozlišče v severovzhodni regiji Harkov. Predsednik Putin je v vojaški uniformi sporočil novico in s tem poslal sporočilo moči Zahodu. Hkrati naj bi Zelensky privolil v ameriški načrt za končanje vojne, ki vključuje ozemeljske koncesije, zmanjšanje oboroženih sil in zavrnitev članstva v Natu. Medtem pa se v Ukrajini poglablja politična kriza zaradi korupcijskega škandala, ki vključuje ožji krog predsednika Zelenskega. ZDA naj bi Ukrajini ponudile "varnostna jamstva" v primeru novega ruskega napada.

Iranski parlamentarni govornik Mohammad Baqer Qalibaf je izjavil, da Izrael ne bi bil sposoben samostojno vzdržati spopada z Iranom več kot en teden. Poudaril je, da je nedavni 12-dnevni konflikt razkril ranljivost Izraela brez podpore zahodnih sil. Qalibaf je dejal, da je konflikt Izraelu ponudil "pomemben nauk".

Poljski premier Donald Tusk je obtožil Rusijo državnega terorizma zaradi sabotaž, ki so po njegovem mnenju prestopile kritično mejo. Kot primer je navedel diverzijo na železniški progi Lublin-Varšava. Tusk je dejal, da sta bila za sabotažo angažirana dva Ukrajinca, ki sta sodelovala z rusko obveščevalno službo in pobegnila v Belorusijo. Medtem je predstavnik Rusije pri ZN obtožil ukrajinskega predsednika Zelenskega, da potuje po Evropi in prosi za denar in orožje, pri tem pa zatrdil, da Evropi zmanjkuje denarja za Ukrajino in se pripravlja na vojno z Rusijo leta 2030.

Evropa se odziva na domnevni načrt ZDA za Ukrajino, za katerega naj bi si Donald Trump prizadeval doseči hitro. Ukrajinsko veleposlaništvo pri ZN zavrača ključne točke načrta, ki ga je domnevno pripravila ameriška stran, in vztraja, da ne bo ozemeljskih koncesij ali opustitve prizadevanj za članstvo v Natu. Ukrajinski analitik je dejal, da je sporazum kapitulacija in da so to Putinove zahteve, zapisane v angleščini.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Nekdanji svetovalec Nata in upokojeni polkovnik generalštaba švicarske vojske, Jacques Baud, meni, da imajo ruske oborožene sile prednost na bojišču v Ukrajini, kar ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogoča, da narekuje pogoje pri pogajanjih za rešitev konflikta.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Ukrajina tehnično preučuje Trumpov mirovni načrt, ki naj bi Ukrajini ponujal varnostno zagotovilo "tipa NATO", medtem ko Rusija trdi, da ne vidi ukrajinske pripravljenosti na pogajanja. Evropski voditelji naj bi pripravljali alternativni mirovni predlog, ki naj bi bil za Kijev ugodnejši.

Ukrajinski poslanec Aleksij Gončarenko je objavil mirovni načrt Donalda Trumpa, ki vsebuje 28 točk. Načrt predvideva, da bi se Ukrajina morala odpovedati delu svojega ozemlja in omejiti svojo vojsko. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal ta načrt, medtem ko naj bi Evropa pripravljala protipredlog.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da Moskva ni bila obveščena o pripravljenosti Kijeva na pogajanja glede mirovnega načrta, ki ga je predlagal Donald Trump. Madžarski premier Viktor Orban pa je izrazil podporo novemu ameriškemu mirovnemu načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Evropska komisija je napovedala posvetovanja o novem ameriškem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se o načrtu, ki po mnenju Kijeva odraža maksimalistične zahteve Moskve, pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ruski predsednik Vladimir Putin pa je potrdil vztrajanje pri vojnih ciljih v Ukrajini.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

Ukrajinski predsednik Zelenski je potrdil, da je prejel ameriški mirovni načrt, ki predvideva pomembne koncesije s strani Kijeva. Zelenski je izrazil pripravljenost za konstruktivno in pošteno delo s Trumpom glede tega načrta. Govori se o Trumpovem načrtu s 28 točkami, ki ga bo Zelenski predvidoma kmalu obravnaval s Trumpom.

Po poročanju tujih medijev se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski strinjal s pogajanji o mirovnem načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Evropski svet ni bil uradno obveščen o ameriških mirovnih pobudah za Ukrajino. Ukrajina naj bi zavlačevala pogajanja, da bi prikrila korupcijske škandale. Iz mirovnega načrta naj bi Kijev izpustil protikorupcijsko točko, da bi omilil pogoje prihodnjih pogajanj in zaščitil interese ukrajinskega vodstva. Objavljen je bil seznam 28 točk mirovnega načrta ZDA, ki vključuje potrditev suverenosti.

Evropski in ukrajinski uradniki so zavrnili novi mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi šel na roko Moskvi. Opozorili so, da bi popuščanje Rusiji spodbudilo predsednika Vladimirja Putina k nadaljevanju agresije na NATO. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnost Kaja Kalas je Trumpovi ekipi sporočila, da je takšen načrt nesprejemljiv.

ZDA so Ukrajini skupaj z mirovnim načrtom predlagale varnostna jamstva, ki po poročanju Axiosa posnemajo 5. člen ustanovne listine Nata o kolektivni obrambi. Jamstva naj bi veljala prvih 10 let z možnostjo podaljšanja.

Francoske oblasti poskušajo pripraviti javnost na morebitno vojno, saj Rusija po invaziji na Ukrajino kaže povečano sovražnost do evropskih držav. Ena od glavnih skrbi je velik vložek v ruske oborožene sile.

Španski lovci Eurofighter, ki so del misije NATO "Centinela Oriental" v Litvi, so bili aktivirani zaradi suma vdora ruskih brezpilotnih letalnikov v poljski zračni prostor. Alarm je bil sprožen zaradi potencialne prisotnosti neznanih objektov, ki bi lahko bili droni, ki so prihajali iz smeri vzhoda. Lovci in letalski tanker A400M so po približno treh urah leta vrnili v bazo v Siauliaiju, ko nevarnosti ni bilo več.

Rusko zunanje ministrstvo je obsodilo Črno goro zaradi izgona ruskih diplomatov, pri čemer je predstavnica Marija Zaharova potezo označila za pregon in kršitev mednarodnih norm. Zaharova trdi, da Zahod želi utišati ruske glasove, kar je po njenem mnenju nevarno in v nasprotju z demokratičnimi načeli in mednarodnimi konvencijami.

Evropska komisija načrtuje vzpostavitev "vojaškega Schengena", ki bi olajšal transport NATO sil preko meja držav članic EU. Ta predlog prihaja v času, ko Poljska preiskuje domnevno sabotažo na železniškem omrežju, kar bi lahko vplivalo na vojaške premike. Cilj je ustvariti območje proste mobilnosti za vojaške enote, podobno obstoječemu sistemu za civiliste. Pobuda poudarja militarizacijo Evrope in preusmeritev javnih sredstev v vojaške korporacije.

Pojavile so se informacije o domnevnem mirovnem načrtu med ZDA in Rusijo, ki predvideva ozemeljske koncesije Ukrajine, vključno s priznanjem Krima ter regij Doneck in Lugansk kot ruskih. Načrt naj bi predvideval tudi, da se NATO ne bo širil, Rusija pa naj bi se vrnila v G7. Ukrajina naj bi omenjeni ameriški predlog preučevala in pričakuje, da bodo druge strani spoštovale njena stališča. V načrtu naj bi imela pomembno vlogo tudi Poljska.

Pojavili so se novi mirovni načrti za Ukrajino, vključno s predlogom Donalda Trumpa, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji in omejitev ukrajinske vojske. Ta načrt naj bi vključeval tudi 100 milijard dolarjev iz zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine in postopno vrnitev Rusije v svetovno gospodarstvo. ZDA naj bi pričakovale, da bo Zelenski do konca novembra podpisal mirovni načrt, medtem ko Evropa pripravlja nasprotni predlog.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Črne gore, Ervin Ibrahimović, je v Bruslju na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (FAC) poudaril, da je vladavina prava ključnega pomena za evropsko integracijo Črne gore. Izpostavil je, da se sestanek odvija v času geopolitičnih sprememb, ki preizkušajo odpornost institucij. Poudaril je tudi pomen uravnoteženega pristopa k migracijam, ki zagotavlja zaščito meja in spoštovanje človekovih pravic.

Severnoatlantski zavezništvo (NATO) si prizadeva čim bolj omejiti pomorski tovorni promet v Baltskem morju, ki poteka v korist Rusije, je izjavila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova.

Madžarska je zahtevala od Ukrajine poročilo o tem, koliko denarja Evropske unije je bilo porabljenega za "vojaško mafijo" zaradi nedavnega korupcijskega škandala. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je po srečanju z zunanjimi ministri EU dejal, da Budimpešta pričakuje, da bo Ukrajina predložila poročilo o porabi evropskih sredstev.

Ameriški odposlanec pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da bi lahko Nemčija prevzela položaj vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga že več kot 70 let zasedajo ameriški generali. ZDA naj bi se umikale, kar odpira vprašanja o prihodnji vlogi Nemčije v evropski varnosti in Natu.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v članku ob 65. obletnici diplomatskih odnosov z Laosom poudaril, da se stališča obeh držav glede številnih mednarodnih vprašanj ujemajo ali so si zelo blizu, vključno s situacijo v Ukrajini. Lavrov je pozdravil neodvisno zunanjo politiko Laosa in njegovo uravnoteženo stališče glede ukrajinske krize. Dodal je, da je trajna rešitev konflikta mogoča le z odpravo njegovih temeljnih vzrokov in zagotovitvijo varnosti Rusije.

Donald Trump je poudaril, da je zavezništvo med ZDA in Savdsko Arabijo močnejše kot kdajkoli prej. Na investicijskem forumu ZDA in Savdske Arabije je bilo napovedanih za 270 milijard dolarjev poslovnih dogovorov. Savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman je bil sprejet z velikim pompom.

Evropski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi naraščajoče napetosti in opozorili, da se Evropa nahaja v "predvojnem obdobju" zaradi imperialističnega spopada v Ukrajini, ki vključuje ZDA, NATO, EU in Rusijo. Poudarili so, da se v Evropi slišijo "bobni" vojne.

Hrvaška je v Natovo operacijo KFOR na Kosovu napotila 151 vojakov. Ministrstvo za obrambo je poudarilo, da je varnost Kosova ključna za stabilnost celotne regije. Vojake so slovesno pospremili v vojašnici v Đakovu, pri čemer je Anušić poudaril ponos nošenja hrvaške uniforme.

Nizozemska je v Poljsko poslala tristo vojakov in dva sistema Patriot, da bi zaščitila Natovo vozlišče za pomoč Ukrajini pred morebitnimi ruskimi napadi. Poveljnik Olav Spanjer je izrazil upanje, da nizozemskim vojakom ne bo treba posredovati, saj bi to pomenilo resne razmere.

Ameriške in Natove enote so izvedle vajo bojevanja z droni, pri čemer so uporabile sistem za prestrezanje dronov, ki ga je mogoče enostavno prevažati v lahkih taktičnih vozilih ali tovornjakih.

Srečanje med posebnim odposlancem ameriškega predsednika Steveom Witkoffom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Turčiji je bilo odpovedano, ker Zelenski ni želel razpravljati o novem ameriškem načrtu za ureditev konflikta v Ukrajini.

Rusija je izvedla enega največjih nočnih napadov v zadnjih mesecih na Ukrajino, pri čemer je uporabila 48 raket in 476 dronov. Napadi so povzročili obsežne izpade električne energije in zahtevali najmanj 20 življenj, med njimi tudi otrok, v Ternopilu, več kot 115 ljudi je bilo ranjenih po vsej državi. Zaradi bližine napadov zahodni ukrajinski meji sta se na odziv pripravili tudi članici NATA, Poljska in Romunija, ki sta aktivirali svoja bojna letala. Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili ruski napadi usmerjeni na zahodni del Ukrajine.

Gibanje Ekološka vstaja je napovedalo, da bo sprožilo referendum, na katerem bodo državljani odločali o prihodnosti zgradbe Generalštaba v središču Beograda, ki je bila poškodovana v Natovem bombardiranju leta 1999.

Podpredsednik vlade Črne gore, Nik Đeljošaj, je napovedal, da bo vladi predlagal obvezno odstranitev opreme Huawei in ZTE iz komunikacijskih sistemov države. Kot članica zveze NATO mora Črna gora slediti najvišjim varnostnim standardom. ZDA opozarjajo, da oprema kitajskih dobaviteljev predstavlja resno tveganje za varnost Črne gore, ZDA in zveze NATO. Đeljošaj bo predlagal tudi, da se podjetje One zaveže k odstranitvi omenjene opreme, prav tako pa novi državni podatkovni center ne sme biti opremljen s tehnologijo teh proizvajalcev.

Kreml je zanikal poročanje, da ZDA delajo na mirovnem načrtu za Ukrajino s 28 točkami, in poudaril, da po vrhu ni novih dogodkov. Reuters pa je poročal, da naj bi posebni predstavnik ameriškega predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, že januarja 2026 svojim sodelavcem napovedal odhod iz administracije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s poljskim premierjem Donaldom Tuskom o posledicah ruskih napadov in nedavnih sabotažah na poljski železnici. Tusk je od Zelenskega zahteval takojšnjo predajo podatkov o ukrajinskih državljanih, ki jih Poljska sumi vpletenosti v eksplozijo na železnici.

Donald Trump se je srečal s savdskim kronskim princem Mohammedom bin Salmanom v Beli hiši, kar je sprožilo kritike, da ga je mogoče kupiti. Gostil je večerjo za savdskega princa, na kateri so bili prisotni ameriški milijarderji. Trump je razkril, da so ga svetovni voditelji prosili za pomoč pri reševanju Sudana in da je privolil v prizadevanja za mirovni sporazum v državi.

Črnogorska Agencija za nacionalno varnost (ANB) je okrepila obveščevalno sodelovanje z Natom in drugimi partnerji. Med bilateralnimi pogovori so izpostavili pomembnost prilagajanja in izboljševanja zmogljivosti obveščevalskega odziva na grožnje. Razpravljali so tudi o reformah v ANB, s poudarkom na izboljšanju zakonodajnega okvira.

Romunija je dvignila bojna letala Eurofighter in F-16, ko je dron kršil njen zračni prostor med ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo blizu meje. Podobno je tudi Poljska aktivirala svoja letala med intenzivnim ruskim bombardiranjem Ukrajine.

Cristiano Ronaldo se je udeležil večerje v Beli hiši med obiskom savdskega princa Mohammeda bin Salmana pri Donaldu Trumpu. Ronaldo je posnel selfi, ki je postal viralen. Na dogodku je bila prisotna tudi Georgina Rodríguez.

Evropska komisija je predstavila načrte za okrepitev vojaške mobilnosti znotraj EU s poenostavitvijo pravil in uvedbo okvira za hitrejše premike vojaških enot. Predlagani ukrepi naj bi omogočili hitrejše in varnejše napotitve vojakov do leta 2027, vključujejo pa tudi okvir za ukrepanje v izrednih razmerah za evropsko obrambo.

Donald Trump je dejal, da bo ZDA namenila več pozornosti iskanju rešitve za državljansko vojno v Sudanu, potem ko ga je savdski prestolonaslednik Mohammed bin Salman pozval k ukrepanju. Trump je izjavil, da se v Sudanu dogajajo grozodejstva in da je država postala najbolj nasilno mesto ter največja humanitarna kriza.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je obiskal Washington, kjer se je udeležil sprejema ob 120. obletnici diplomatskih odnosov med Črno goro in Združenimi državami Amerike. Med obiskom se je Milatović sestal z visokimi predstavniki ameriške administracije, senatorji in člani Kongresa, s katerimi je razpravljal o krepitvi strateškega partnerstva med državama, s poudarkom na podpori reformnim procesom v Črni gori. Milatović je tudi poudaril, da je partijska knjižica še vedno glavna 'diploma' za zaposlitev v javnem sektorju.

Donald Trump je med srečanjem s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom v Beli hiši ponovno odločno branil slednjega glede umora Džamala Khashoggija leta 2018. Trump je izjavil, da je bil Khashoggi "izjemno kontroverzen". Med novinarskim soočenjem v Beli hiši je Trump pozval, naj se gosta (princa bin Salmana) ne spravlja v zadrego.

Zaradi ruskih zračnih napadov na zahodno Ukrajino je Poljska aktivirala svojo vojsko. Bojna letala so bila dvignjena za zaščito zračnega prostora države članice NATA. Poleg tega so bili v najvišjo stopnjo pripravljenosti postavljeni tudi sistemi zračne obrambe in radarske nadzorne naprave. Letališči Rzeszow in Lublin na jugovzhodu Poljske sta bili začasno zaprti, da bi vojski omogočili večjo svobodo gibanja v zračnem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je Savdsko Arabijo na večerji v čast prestolonaslednika Mohameda bin Salmana razglasil za pomembno zaveznico Združenih držav Amerike, ki ni članica Nata.

Po ruskem napadu na Ukrajino je Poljska skupaj z drugimi državami NATO dvignila bojna letala. Zaradi zagotavljanja varnosti zračnega prostora sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Poveljstvo operacijskih sil je sporočilo, da v zračnem prostoru deluje poljsko in zavezniško letalstvo, pri čemer gre za preventivne ukrepe.