Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek, 8. januarja 2026, napovedal novo fazo vojaškega posredovanja proti narkokartelom z uvedbo kopenskih napadov. V izjavi za televizijsko mrežo Fox News je pojasnil, da bodo Združene države Amerike po dosedanjih letalskih in pomorskih operacijah v Karibih ter Tihem oceanu zdaj začele s »frappami au sol« oziroma kopenskimi napadi. Čeprav Trump ni natančno opredelil geografskih lokacij načrtovanih vojaških akcij, je ostro kritiziral razmere v Mehiki in izrazil obžalovanje nad stanjem v državi, ki jo po njegovih besedah dejansko vodijo kriminalne združbe. Napoved prihaja v času povečanih napetosti v regiji, neposredno po aretaciji Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da so bili prejšnji ukrepi proti plovilom kartelov uspešni, vendar za dokončno zatrtje trgovine z drogami ZDA potrebujejo agresivnejši pristop na kopnem. Mehiko je pozval, naj se »ressaisir« (strezni oziroma zbere), saj naj bi bila država pod popolnim nadzorom narkotrafikantov, kar predstavlja neposredno grožnjo ameriški nacionalni varnosti. Analitiki opozarjajo, da bi neposredno vojaško posredovanje na tujem ozemlju brez jasnega privoljenja lokalnih oblasti lahko povzročilo hudo diplomatsko krizo. Trumpova administracija je sicer že pred meseci kartele označila za tuje teroristične organizacije, kar po njihovem mnenju pravno utemeljuje uporabo vojaške sile. Kljub temu podrobnosti o sodelovanju z mehiškimi oblastmi ali časovnem okviru operacij ostajajo neznanka.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je napovedal, da bodo ameriške sile začele izvajati kopenske napade na mamilarske kartele, s čimer se močno zaostruje ameriška strategija v boju proti trgovini z drogami. Napoved o kopenskem posredovanju prihaja neposredno po seriji zračnih napadov in bombardiranj sumljivih plovil v Karibskem morju ter Tihem oceanu. Čeprav Trump ni podal natančnih informacij o tem, na katerih ozemljih oziroma v katerih državah bodo ti napadi potekali, odločitev nakazuje na prehod h agresivnejši vojaški doktrini zunaj meja ZDA. Nova strategija se je začela stopnjevati po nedavnih dogodkih, povezanih z aretacijo Nicolása Madura, kar je Združenim državam omogočilo intenzivnejše delovanje v regiji. Ameriška administracija s tem sporoča, da se ne bo več omejevala zgolj na prestrezanje pošiljk na morju, temveč bo vire mamilarskih organizacij uničevala neposredno na tleh. Strokovnjaki opozarjajo, da bi takšne operacije lahko imele daljnosežne posledice za diplomatske odnose v Latinski Ameriki. Operacija predstavlja enega najbolj drastičnih odmikov od dosedanje prakse kazenskega pregona, saj vključuje uporabo vojaške moči za naloge, ki so bile tradicionalno v domeni policijskih organov in obveščevalnih služb. Odločitev odraža Trumpovo zavezo k popolnemu uničenju mamilarskih poti, ki vodijo v ZDA, vendar hkrati odpira številna vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti držav, kjer naj bi operacije potekale.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v soboto ponovno opozoril, da bo moral Washington sprejeti določene ukrepe glede razmer v sosednji Mehiki. Trump je prepričan, da mamilarski karteli dejansko obvladujejo državo, kar po njegovem mnenju ogroža varnost ZDA. Njegove izjave nakazujejo na možnost strožje zunanje politike in morebitnih povračilnih ukrepov, če mehiške oblasti ne bodo učinkoviteje omejile dejavnosti kriminalnih združb. Napetosti med državama se stopnjujejo že dlje časa, saj ameriška administracija Mehiki očita pomanjkanje nadzora nad lastnim ozemljem. Trumpove besede o tem, da je treba "nekaj storiti", krepijo pričakovanja o uvedbi novih carin ali celo o neposrednem posegu v čezmejno logistiko mamil. Retorika o mehiški nadvladi kartelov služi kot temelj za napovedane radikalne spremembe v trgovinskih in varnostnih odnosih med severnoameriškima sosedama.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Senat je potrdil zakon o nacionalni obrambi (NDAA) in ga poslal predsedniku Trumpu v podpis. Zakon so senatorji potrdili s 77 glasovi za in 20 proti. Zakonodaja ne vključuje sprememb glede varnosti letal, kljub dvostranskim pomislekom.

Ameriški sekretar za vojno Pete Hegseth je izjavil, da so Združene države "šele začele ubijati narko-teroriste", kar pomeni zaostritev neposrednih akcij proti pripadnikom kartelov. Hegseth je v ločeni objavi poudaril, da je kampanja proti transnacionalnim narkokartelom vstopila v novo fazo.

Predsednik ZDA Donald Trump razmišlja o sprejetju "dodatnih ukrepov" za boj proti narkokartelom v Mehiki, je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Trump naj ne bi bil zadovoljen z dosedanjim odzivom Mehike na to problematiko, vendar specifične podrobnosti morebitnih ukrepov niso bile razkrite.

Nicolás Maduro je izjavil, da bi bil napad ZDA na Venezuelo politični konec Donalda Trumpa. Poudaril je, da dialog in diplomacija nimata alternative in da je pripravljen na pogovore s Trumpom, da bi preprečil nadaljnji konflikt in 'pokol venezuelskega ljudstva'.

V Mexico Cityju je prišlo do nasilnih protivladnih protestov, v katerih je bilo poškodovanih najmanj 120 ljudi, večinoma policistov. Protesti so bili usmerjeni proti nasilju zaradi mamil in varnostnim politikam vlade predsednice Claudie Sheinbaum. Protestniki so zahtevali pravico za umorjenega župana.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Emmanuel Macron je obiskal Mehiko, kjer se je srečal s predsednico Claudio Sheinbaum. Namen obiska je okrepiti politične in gospodarske vezi med državama, pri čemer je Sheinbaumova ponovila zahtevo po vrnitvi starodavnih rokopisov. Macron je poudaril, da mora boj proti narkokartelom potekati ob spoštovanju suverenosti držav. Izrazil je tudi previdnost glede sporazuma med EU in Mercosurjem in dejal, da pričakuje jasne odgovore.

Ameriška vojska načrtuje misijo v Mehiki, uradno z namenom boja proti narkokartelom. Ameriško obrambno ministrstvo pripravlja načrte za operacijo na mehiškem ozemlju.

Policijski ukrepi v Braziliji, usmerjeni proti narkokartelom, pogosto povzročajo smrtne žrtve med civilnim prebivalstvom. Strategija boja proti kriminalu ima tako resne stranske učinke.

Komentator Mahdi Shehu je kritiziral nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, zaradi njegove grožnje o vojaškem posredovanju v Nigeriji pod pretvezo zaščite kristjanov. Trump je Nigerijo uvrstil na seznam držav, ki so posebej zaskrbljujoče glede verske svobode, in trdil, da se krščanstvo sooča z eksistenčno grožnjo, kar pa je nigerijska vlada zavrnila.

V ekvadorskih zaporih so našli trupla dvanajstih zapornikov v treh različnih zaporih. V enem od zaporov, ki je že bil prizorišče množičnih pobojev, so našli še šest trupel. V zaporih prihaja do brutalnih spopadov med rivalskimi tolpami, v katerih so trupla pogosto razkosana in zažgana. Od leta 2021 je v teh spopadih umrlo že več kot 500 zapornikov. Septembra je v spopadih med člani narkokartelov umrlo 30 zapornikov in en paznik.

Število smrtnih žrtev v obsežni protidrogni akciji v Rio de Janeiru se je povečalo na najmanj 64, med katerimi so štirje policisti. V operaciji, v kateri je sodelovalo 2500 policistov, so v mestnih četrtih vladale razmere, podobne vojnim. Gre za najbolj krvav policijski obračun v zvezni državi.

Donald Trump je ponovil, da narkokarteli obvladujejo Mehiko in poudaril, da se morajo ZDA braniti pred tem vplivom. Kljub temu je izpostavil pogum Claudie Sheinbaum, vendar ni omenjal možnosti neposrednega oboroženega napada.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je njegova vlada pripravljena izvesti vojaške napade na narkokartele, ki vstopajo v ZDA po kopnem. Dodal je, da bi v primeru nadaljevanja kampanje proti trgovini z drogami na kopnem o tem obvestil kongres, saj meni, da gre za vprašanje nacionalne varnosti. Trump je poudaril, da po njegovem mnenju za to ne potrebuje dovoljenja kongresa, saj že ima pravno podlago za ukrepanje.

V New Yorku je potekala prva splošna volilna razprava za župana, v kateri sta se soočila Zohran Mamdani in Andrew Cuomo. V okrožju Baksa v Assamu so se razmere normalizirale po nasilnih protestih zaradi premestitve obtoženih v primeru smrti pevca Zubeena Garga v okrožni zapor Baksa. Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson pa je bil med tiskovno konferenco nespreten glede vprašanj o nedavnem ProP.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je razkrilo, da mehiški karteli ponujajo tisoče dolarjev za umor agentov ICE (Immigration and Customs Enforcement) in CBP (Customs and Border Protection). Po navedbah ministrstva naj bi kartelom pri tem nudile podporo tudi skrajne skupine v ZDA, kot sta Antifa in Latin Kings, ki naj bi nudili logistično pomoč in pomagali pri skrivanju posameznikov, povezanih s karteli, pred deportacijo. Kristi Noem, sekretarka DHS, je dejala, da so pridobili obveščevalne podatke o tem, da karteli ponujajo nagrade za glave agentov ICE.

Vrhovno sodišče ZDA je začelo novo mandatno obdobje, v katerem bo preučevalo obseg predsedniških pooblastil Donalda Trumpa in se ukvarjalo z vprašanji, kot so pravice LGBTQ, vloga rase pri volitvah in druge pomembne zadeve. Sodniki bodo pregledali 39 obravnavanih primerov, med drugim tudi Trumpovo zahtevo po ohranitvi zaupnosti nekaterih dokumentov. Kritiki obsojajo Trumpove izjave o političnih nasprotnikih, medtem ko sodišče preučuje meje izvršne oblasti.

Trumpova administracija je v memorandumu kongresu sporočila, da so ZDA v "ne-mednarodnem oboroženem konfliktu" z mehiškimi karteli. V prvih devetih mesecih Trumpove administracije so ameriška podjetja podpisala 98 pogodb s tujimi vladami v vrednosti 170 milijard dolarjev. Vojska ZDA je ljudi, ubitih v Karibskem morju zaradi suma tihotapljenja drog, označila za "nezakonite borce".

Donald Trump je uradno razglasil, da so Združene države Amerike v »oboroženem konfliktu« s karteli drog. Ta izjava je bila poslana Kongresu in naj bi legalizirala nedavne operacije Washingtona, vključno z napadi na ladje ob obali Venezuele.

FDA je odobrila novo generično različico splošilne tablete mifepriston, kar je sprožilo odziv konservativcev. Bela hiša zahteva, da devet vodilnih univerz podpiše zavezo, ki bi določala pogoje za ohranitev zveznih sredstev. MSNBC je obžaloval aretacijo ilegalnega imigranta, ki je delal kot šolski nadzornik v Des Moinesu.

Donald Trump je uradno izjavil, da so ZDA v "ne-mednarodnem oboroženem konfliktu" z narkokarteli in jih označil za nezakonite borce. Bela hiša je kartel označila za teroristične organizacije. ZDA so že izvedle vojaške napade na domnevne kartele v Karibih, pri čemer je bilo ubitih 17 ljudi. Trumpova administracija je o tem obvestila kongres in navedla pravno utemeljitev za svoje ukrepanje.

Trump je obvestil kongres o uradnem "oboroženem konfliktu" s karteli. Guverner Kalifornije Gavin Newsom je zagrozil, da bo ukinil državno financiranje univerzam, ki bodo podpisale politični dogovor s predsednikom Donaldom Trumpom. Zaradi zaprtja vlade so bili številni zvezni uslužbenci začasno odpuščeni. Liz Shuler, predsednica AFL-CIO, je dejala, da je Trumpova administracija izbrala kaos in bolečino namesto odgovornega vodenja.

V Buenos Airesu so se zbrale množice protestnikov, ki so zahtevali pravico za tri dekleta, žrtve narkokartela. Dekleta so bila mučena in umorjena, dejanje pa naj bi bilo prenašano v živo na družbenih omrežjih. Več osumljencev je v priporu.

Ameriško ministrstvo za finance je okrepilo prizadevanja za identifikacijo načinov, kako narkokarteli premikajo svoj denar, in razkrilo, da kitajske mreže za pranje denarja sodelujejo z mehiškimi narkokarteli in drugimi kriminalnimi združbami pri prenosu velikih količin denarja. Ministrstvo za finance ZDA je identificiralo prisotnost kitajskih mrež za pranje denarja, ki delujejo neposredno z mehiškimi karteli, da bi premikale milijarde dolarjev.

Donald Trump se novembra ne bo udeležil vrha G20 v Južni Afriki, namesto njega bo šel podpredsednik JD Vance. Napovedal je, da bo ZDA leta 2026 gostila vrh G20 v svojem golf klubu Doral v Miamiju na Floridi, kar je sprožilo razprave o morebitnem konfliktu interesov.

Združene države Amerike so napotile deset lovskih letal F-35 v letalsko bazo v Portoriku. Namen napotitve je boj proti trgovini z drogami v Karibskem morju in odziv na naraščajoče napetosti z Venezuelo, povezane s preletom venezuelskih letal v bližini ameriških operacij.

ZDA so obsodile prelet ameriške vojaške ladje s strani venezuelskih vojaških letal v Karibskem morju, ki so ga označile za "zelo provokativno dejanje". Pentagon je napovedal napotitev desetih lovcev kot odgovor na incident.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v Quitu Ekvadorju obljubil varnostno pomoč. Napovedal je dodatne opredelitve mamilarskih kartelov za teroristične organizacije in okrepljen regionalni boj proti trgovcem z mamili.

Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".

Sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Mehiko preko letališča AIFA, kjer se je srečal s predsednico Sheinbaum in zunanjim ministrom de la Fuente. Sheinbaum je poudarila, da srečanje odraža odnos spoštovanja in sodelovanja med državama.

Napetosti med Združenimi državami in Venezuelo naraščajo zaradi povečane prisotnosti ameriških pomorskih sil v južnem Karibskem morju in okoliških vodah. ZDA navajajo, da je cilj te prisotnosti boj proti latinskoameriškim narkokartelom. Ameriški predsednik Donald Trump je boj proti kartelom postavil kot osrednji cilj, kar je povzročilo špekulacije in politične napetosti. ZDA so napotile več kot 4.000 ljudi in več ladij ob obale Venezuele.

Ameriško finančno ministrstvo je izdalo opozorilo finančnim institucijam v ZDA glede kitajskih mrež pranja denarja, ki naj bi bile povezane z mehiškimi karteli. Odkrili so sumljive transakcije v vrednosti več kot 300 milijard dolarjev, ki povezujejo mehiške kartele s kompleksnimi finančnimi operacijami na Kitajskem. Te mreže perejo dobiček za kartele in prispevajo k financiranju preprodaje fentanila v ZDA.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Po pretepu med senatorjema Fernándezom Noroño in Alejandrom Morenom so se pojavile nove informacije. Tožilstvo je na senatu sprejelo ovadbo Noroñe proti Morenu. Moreno je Noroño obtožil, da z obtožbami o njegovi hiši želi preusmeriti pozornost od svojega doma vrednega 12 milijonov pesosov. V pretepu je bil poškodovan tudi sodelavec Fernándeza Noroñe, Emiliano González.

Združene države so ponovno potrdile pravico Grenlandije do samoodločbe, potem ko so se pojavila poročila o poskusih ameriških državljanov, da bi vplivali na politično mnenje na tem arktičnem ozemlju. Ameriški diplomat na Danskem je poudaril podporo ZDA avtonomiji Grenlandije, s čimer je odgovoril na pomisleke glede ameriškega vpliva na njeno politično prihodnost.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med predvolilno kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem, zaradi česar ga je varnostna služba morala umakniti. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra. Medtem so v švicarskem mestu Lausanne že drugo noč izbruhnili nemiri po smrti kongovskega najstnika, desničarskega politika pa naj bi napadli.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.

British Columbia Lottery Corp. (BCLC) se je pritožila na zvezno sodišče, ker meni, da jo je Finančni center za transakcije in poročila Kanade (FINTRAC) neupravičeno kaznoval z več kot milijon dolarjev zaradi kršitev v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. BCLC trdi, da so bili 'presenečeni' nad preiskavo in kaznijo.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod meni, da se konflikt v Gazi bliža koncu, kljub intenziviranju izraelske ofenzive. Hkrati Financial Times poroča, da ZDA in Evropa snujeta načrte za Ukrajino po koncu vojne. Trump naj bi ponudil radarje ter zemeljsko in zračno obrambo. Sprememba ameriškega stališča glede zagotovil Ukrajini je povzročila zadovoljstvo v evropskih prestolnicah, ki so mesece pritiskale na ZDA, naj prispevajo več.

V Katarju potekajo obnovljeni pogovori med vlado Demokratične republike Kongo (DR Kongo) in uporniki M23, da bi rešili prekinitev ognja, ki je zastala. Namen pogovorov je doseči dogovor o izvajanju premirja, ki ga je prejšnji mesec posredoval Katar. Prizadevanja za mir potekajo, medtem ko se nasilje in razseljevanje v vzhodnem Kongu še naprej povečujeta.

Venezuela je napovedala, da bo s svojimi ladjami in droni patruljirala po svojih teritorialnih vodah kot odgovor na povečano prisotnost ameriške mornarice v Karibih. Poleg tega je Venezuela Združene države obtožila načrtovanja napotitve jedrske podmornice in križarke z izstrelki na svoje obale. Napetosti med državama se stopnjujejo, saj je Washington ponudil visoko nagrado za informacije, ki bi pripeljale do aretacije Nicolása Madura.