Kosovo je v četrtek obeležilo 27. obletnico pokola v vasi Reçak v občini Shtime, kjer so srbske sile pred skoraj tremi desetletji pobile več kot 45 neoboroženih albanskih civilistov. Spominske slovesnosti so se udeležili visoki predstavniki države in preživeli, ki so se poklonili žrtvam enega najbolj grozovitih dogodkov med vojno na Kosovu. Dogodek iz 15. januarja 1999 ostaja eden ključnih trenutkov v novejši zgodovini regije, saj je močno vplival na mednarodno posredovanje. Nekdanji vodja opazovalne misije OVSE na Kosovu, veleposlanik William Walker, je po odkritju trupel dejanje takrat označil za zločin proti človeštvu. Njegova neposredna obsodba barbarstva v Reçaku je bila ključna za preobrat v stališču mednarodne skupnosti do takratnega srbskega režima pod vodstvom Slobodana Miloševića. Masaker je neposredno privedel do zaostrovanja diplomatskih pritiskov in kasnejšega vojaškega posredovanja zveze NATO, ki se je začelo marca istega leta. Spomin na žrtve v Reçaku danes služi kot opomin na vojne grozote in kot temelj prizadevanj za dosego pravice za albansko prebivalstvo. Kljub pretečenemu času in številnim pričevanjem ostaja vprašanje odgovornosti za ta specifičen vojni zločin pomemben del političnega diskurza v odnosih med Prištino in Beogradom, pri čemer kosovske oblasti poudarjajo nujnost ohranjanja zgodovinskega spomina na nedolžne žrtve.

V vasi Račak na Kosovu je 15. januarja minilo 27 let od oboroženega spopada med varnostnimi silami takratne Zvezne republike Jugoslavije in pripadniki Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Dogodek ostaja eden najbolj kontroverznih mejnikov v novejši balkanski zgodovini, saj sta si strani povsem neenotni glede narave incidenta. Medtem ko srbska stran trdi, da je šlo za legitimno protiteroristično operacijo proti oboroženim upornikom, je takratna verifikacijska misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) dogodek označila za pokol civilistov. Poročilo misije OVSE, ki jo je vodil ameriški diplomat William Walker, je služilo kot neposreden povod za mednarodno vojaško posredovanje. Na podlagi Walkerjevih ugotovitev je zveza NATO marca 1999 sprožila bombardiranje takratne Zvezne republike Jugoslavije, ki je trajalo 78 dni. Srbski mediji in uradniki še danes poudarjajo, da so bile obtožbe o pokolu neutemeljene in uporabljene kot orodje za upravičevanje agresije. Obletnica v regiji vsako leto sproži nove napetosti in nasprotujoče si interpretacije zgodovinskih dejstev. Za kosovske Albance Račak predstavlja simbol srbskih vojnih zločinov, za srbsko javnost pa primer manipulacije mednarodne skupnosti. Različni pogledi na dogodke iz leta 1999 še vedno močno obremenjujejo odnose med Beogradom in Prištino ter otežujejo proces sprave na Zahodnem Balkanu.

Nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o razmerah v Venezueli bo potekalo v ponedeljek, 5. januarja, ob 18. uri po moskovskem času, je sporočil stalni predstavnik Rusije pri OVSE Dmitrij Poljanski.

Vladimir Putin je podpisal zakon, ki znižuje starost za prisego ob pridobitvi ruskega državljanstva s 18 na 14 let. Poleg tega je podpisal zakon, ki postopoma zaostruje pogoje za odobravanje potrošniških posojil s strani mikrofinančnih organizacij.

Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na pogovore z Emmanuelom Macronom glede vojne v Ukrajini, če bo obstajala obojestranska volja. Medtem so države EU v okviru OVSE zahtevale dodatne ukrepe proti Rusiji, medtem ko naj bi ZDA bile manj aktivne v razpravah o vojni.

Ukrajinski napad z droni je poškodoval terminal Kaspijskega трубопроводного конзорцијума (KTK) pri Novorossijsku. Poškodovan je bil zunanji privez, kar je Kazahstanu povzročilo izgubo 480.000 ton nafte.

Švicarski zunanji minister Injasio Kasis je izjavil, da bi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) lahko igrala pomembno vlogo pri spremljanju prekinitve ognja med Rusijo in Ukrajino. Kasis je poudaril, da je organizacija sposobna hitro napotiti več deset ljudi na teren in da že potekajo konkretni pogovori o tem.

Rusija je nadaljevala z obsežnimi zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s hipersoničnimi raketami, medtem ko so potekali pogovori med Volodimirjem Zelenskim in ameriškima odposlancema Stivom Vitkofom in Jaredom Kushnerjem. Zelenski je pogovor označil za "zelo konstruktiven".

Grški zunanji minister Giorgos Geraperitis je ob prihodu na Dunaj poudaril zavezanost Grčije mednarodnemu pravu, njeno vlogo v EU in Natu ter pomen soočanja z agresijo. Izpostavil je, da je Grčija v zadnjih letih osrednja točka mednarodnega dogajanja in ključni dejavnik pri oživljanju OVSE ter v Varnostnem svetu Združenih narodov.

Zunanji minister Hakan Fidan se je v okviru 32. ministrskega sveta OVSE na Dunaju srečal z avstrijsko zunanjo ministrico Beate Meinl-Reisinger in madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom. Fidan je poudaril strateški cilj Turčije glede članstva v EU in pozval k pospešitvi pogajanj. Na srečanju je minister Fidan nagovoril tudi udeležence ministrskega sveta OVSE.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je v Dunaju srečal z več zunanjimi ministri, med drugim s Kajo Kallas iz Evropske unije in Espenom Bartom Eidejem iz Norveške, ter z generalnim sekretarjem OVSE. Z njimi je razpravljal o odnosih med Azerbajdžanom in Armenijo, ki naj bi bila v najmirnejšem obdobju doslej, ter o varnostnih vprašanjih z Natom.

V Dunaju se je zbralo približno 40 zunanjih ministrov, med njimi ni Lavrova in Rubia. Razpravljali so o misiji za nadzor morebitne prekinitve ognja v Ukrajini. OVSE je pripravljen na misijo za spremljanje prekinitve ognja. Švicarski zunanji minister in prihodnji predsedujoči OVSE, Ignazio Cassis, je ob začetku letnega ministrskega sveta OVSE napovedal pripravljenost organizacije.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Bruslju, ob robu srečanja zunanjih ministrov Nata, ločeno srečal s svojimi kolegi iz Nizozemske (David van Weel), Belgije (Maxime Prevot), Romunije in Bolgarije. Razpravljali so o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ostro kritiziral Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pred ministrskim srečanjem v Dunaju. V prispevku za Rossijskajo Gazeto je Lavrov zapisal, da se Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) ne odziva na »brezpravnost neonacističnega režima v Kijevu ter vlad baltskih držav in Moldavije«. Trdi, da so bile pomembne naloge, kot so spodbujanje medkulturnega dialoga, boj proti neonacizmu, islamofobiji in protikrščanstvu, odstranjene z dnevnega reda.

Predsednik Rusije Vladimir Putin bo med državnim obiskom v Kirgiziji, ki bo potekal med 25. in 27. novembrom, opravil rusko-kirgiške pogovore in se udeležil zasedanja sveta kolektivne varnosti ODKB. Po koncu obiska bo Putin komuniciral s predstavniki medijev, je sporočil pomočnik predsednika Ruske federacije Jurij Ušakov.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal odlok o prekinitvi veljavnosti Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE). Pogodba CFE, podpisana leta 1990 v Parizu, je bila prilagojena leta 1999 na vrhu OVSE v Istanbulu, vendar so jo ratificirale le Rusija, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina. Pred tem je Belorusija že sprejela podoben ukrep.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal s šefom misije OVSE v Srbiji, Marcelom Peškom, in poudaril, da Srbija kljub izzivom še naprej vidi OVSE kot ključno platformo za varnostni dialog. Vučić se je zahvalil OVSE za podporo na poti Srbije k polnopravnemu članstvu v EU, pri čemer je Srbija odgovorno sprejela priporočila OVSE.

Slovaški diplomat Marcel Peško je 1. novembra prevzel funkcijo vodje misije Organizacije za evropsko varnost in sodelovanje (OVSE) v Srbiji. Peško je karierni diplomat in ambasador.

Finska zunanja ministrica in predsednica OVSE, Elina Valtonen, je bila v Gruziji kaznovana s 5.000 lari (približno 1.800 dolarji) zaradi "blokiranja ceste" med udeležbo na protestu v Tbilisiju. Gruzijsko zunanje ministrstvo je OVSE poslalo protestno noto, sestanek s premierjem pa je bil odpovedan. Incident se je zgodil, ker je Valtonenova posnela video sporočilo v podporo protestnikom, ki nasprotujejo vladajoči stranki Gruzijske sanje, ki jo obtožujejo zatiranja nasprotovanja.

Odbor Skupščine Srbije za kulturo in informiranje je sprejel listo kandidatov in pooblaščenih predlogov za izvolitev članov Sveta Regulatornega telesa za elektronske medije (REM). Seja odbora se je nadaljevala po prekinitvi 2. julija, obravnavali pa so tudi ugovore na listo kandidatov in organizacij.

Po umoru sodnika Astrita Kalaje se vrstijo odzivi. Specializirano tožilstvo proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) je obsodilo umor in pozvalo k povečanju varnosti na sodiščih ter ocenilo dejanje kot hud zločin brez primere. Delegacija Evropske unije v Albaniji je izrazila pretresenost nad nasilnim dejanjem in pozvala Albanijo k povečanju varnosti sodnikov in tožilcev. Odzval se je tudi varuh človekovih pravic, ki je poudaril, da se pravice ne sme izvajati pod pritiskom.

Črnogorska policija preiskuje umor Sjekloće v Trstenem, kjer je neznani storilec streljal na njegovo vozilo. Žrtev je bila visokorangirani član škaljarskega klana. V ločeni akciji je policija med vikendom aretirala 54 voznikov zaradi različnih prekrškov, vključno z vožnjo pod vplivom alkohola, in začasno zasegla 20 vozil.

V Bijelom Polju je bila zaključena rekonstrukcija Srednje elektro-ekonomske šole, vredna približno 400.000 evrov, financirana s projektom Evropske investicijske banke. Delegacija Črne gore je v Kanadi potrdila zavezanost visokim standardom v zračnem prometu. Medtem pa nizko zaupanje v sodstvo in pomanjkljive institucionalne kapacitete ostajajo ključni izzivi za Črno goro na njeni poti v Evropsko unijo, kar izpostavlja tudi Evropska komisija.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico proti Jeleni Gjukanović, nekdanji uradnici OVSE, zaradi suma vohunjenja. Obtožena naj bi do svojega aresta 28. februarja 2025 posredovala občutljive dokumente in informacije Agenciji za informiranje BIA. Gjukanovićevo, pripadnico srbske skupnosti, se bremeni, da je kot uradnica misije OVSE na Kosovu zavedno in namerno izvajala dejanja vohunjenja.

Turško zunanje ministrstvo je pozdravilo odločitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o razpustitvi skupine Minsk in njenih povezanih struktur. Turčija ocenjuje, da je to pomemben korak pri spodbujanju miru med Azerbajdžanom in Armenijo. Turško zunanje ministrstvo je to označilo kot 'zgodovinski mejnik' v mirovnem procesu med državama.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je odločila, da bodo predčasne volitve za predsednika Republike Srbske potekale 23. novembra. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je CIK odvzel mandat bivšemu predsedniku Miloradu Dodiku. Misija OVSE v BiH je podprla odločitev o razpisu volitev. Za izvedbo volitev je predviden proračun v višini 6.490.000 KM.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je odločila, da bodo predčasne volitve za predsednika Republike Srbske potekale 23. novembra. Razpis volitev je posledica prenehanja mandata Miloradu Dodiku. Za organizacijo volitev v Republiki Srbski teče 90-dnevni rok.

Srbski zunanji minister Marko Đurić se je sestal z visokim komisarjem OVSE za narodne manjšine, Kristofom Kampom, da bi razpravljala o sodelovanju in položaju srbskega naroda na Kosovu in Metohiji. Poudarek je bil na iskanju rešitev za odprta vprašanja skozi dialog.

Srbski minister za informiranje in telekomunikacije, Boris Bratina, se je znašel pod plazom kritik zaradi svojih izjav o novinarjih N1 in Nove S. Med gostovanjem na televiziji Informer je novinarje omenjenih medijev označil za 'mamlaze', kar je sprožilo val ogorčenja. Gibanje za preobrat je zahtevalo njegov odstop, medtem ko je Neodvisno združenje novinarjev Srbije (NUNS) pozvalo k opravičilu in obsodbi ravnanja Informerja. Bratina je za Danas izjavil, da so bile njegove besede šaljive in da ni želel nikogar užaliti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal s predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in se mu zahvalil za dosledno podporo Venezuele Srbiji glede Kosova in Metohije. Vučić je Madura označil za velikega prijatelja Srbije in poudaril zavezanost k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama.

Novi ambasador EU v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je ministru za evropske integracije, Nemanji Staroviću, dejal, da so za odprtje Klastera 3 v pogajanjih o pristopu k EU potrebni oprijemljivi rezultati. Evropski poročevalec za Srbijo, Tonino Picula, pa je ocenil, da v Evropski uniji nihče več nima iluzij o srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću.

Policija v Beogradu je v obsežni akciji zasegla približno dve toni marihuane in aretirala dve osebi. Poleg tega sta bili aretirani še dve osebi zaradi suma, da sta razbili izložbo na prostorih Srbske napredne stranke (SNS) v Cvijićevi ulici.

Azerbajdžan in Armenija sta se obrnila na generalnega sekretarja OVSE z zahtevo po zaprtju Minskove skupine. Zunanji ministri obeh držav so pripravili osnutek sklepa o zaprtju Minskovega procesa OVSE in s tem povezanih struktur, ki je bil posredovan državam članicam OVSE.

V Srbiji se povečuje zaskrbljenost glede varnosti novinarjev. Predstavnik OVSE za svobodo medijev, Jan Bratu, je izrazil zaskrbljenost zaradi eskalacije groženj in nasilja nad novinarji in mediji. Obenem so strokovnjaki Združenih narodov izrazili zaskrbljenost zaradi vse intenzivnejšega pritiska na študente. Koalicija medijskih mrež »SafeJournalists« je obsodila napad na novinarja Darka Simića in pozvala k zaščiti novinarjev pri opravljanju dela. ANEM je pozval pristojne organe k hitri reakciji in sankcioniranju odgovornih za napad na Simića med protestom pred sedežem SNS. Poudarili so tudi, da mora policija odločno reagirati v primerih nasilja nad novinarji.

Predstavnik OVSE za svobodo medijev, Jan Bratu, je izrazil zaskrbljenost zaradi porasta groženj in nasilja nad novinarji in mediji v Srbiji v zadnjih tednih. Poudaril je, da politična nestrinjanja ne morejo opravičiti groženj ali nasilja in pozval srbske oblasti, naj preiščejo vse prijavljene primere ter zagotovijo odgovornost za zagotovitev, da lahko medijski strokovnjaki svoje delo opravljajo svobodno in varno.

Pojavljajo se vse večje skrbi za usodo treh ukrajinskih uslužbencev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so bili pridržani kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Dmytro Shabanov, varnostni pomočnik misije v vzhodni Ukrajini, je bil pridržan v svojem domu v regiji Lugansk aprila 2022. Po več kot treh letih od njihovega pridržanja se stopnjuje zaskrbljenost za njihovo usodo.

Predsednica Kosova Vjosa Osmani se je danes srečala s šefom Misije OVSE na Kosovu, ambasadorjem Gerardom McGurkom, s katerim sta razpravljala o aktualnem dogajanju v državi. Osmani je poudarila pomen, da poročila OVSE natančno odražajo resničnost na terenu.

Ruski zračni napadi na Ukrajino so povzročili smrt najmanj 20 civilistov in ranili 40 ljudi. Ti dogodki so ponovno izpostavili neučinkovitost mednarodnega prava in institucij, kot je OVSE, pri zaščiti civilistov in preprečevanju vojnih zločinov, kar poudarja brutalne omejitve globalnih institucij ob agresiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v telefonskem pogovoru z estonskim predsednikom Alarjem Karisom potrdil delovanje ukrajinskih protikorupcijskih organov in se zahvalil Estoniji za njeno podporo. Medtem je Rusija po poročanju ukrajinskih obveščevalnih služb Severni Koreji dobavljala vedno več orožja, vključno z moderno opremo, ter pomagala pri proizvodnji izstrelkov in dronov. Poročali so tudi o napredovanju ruskih sil v Donecku.

Ruski predsednik Putin naj bi se srečal z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, vendar le pod enim, kot je navedeno, "neizvedljivim" pogojem. Kljub temu naj bi po poročanju turškega zunanjega ministra Hakan Fidana, obe strani dosegli "načelno soglasje" o morebitnem srečanju predsednikov, kar pa je Kremlj označil za "preuranjeno". Medtem je 41 držav članic OVSE aktiviralo "Moskovski mehanizem" zaradi poročil o slabem ravnanju Rusije z ukrajinskimi vojnimi ujetniki.

Gruzija in 40 drugih držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je 24. julija sprožilo postopek po moskovskem mehanizmu za preiskavo domnevnega mučenja, nečloveškega ravnanja in usmrtitev ukrajinskih vojnih ujetnikov s strani Rusije. Države so izrazile "hudo zaskrbljenost" nad verodostojnimi poročili, ki nakazujejo na razširjeno in sistematično ravnanje. Nizozemska je skupaj s 40 državami članicami OVSE prav tako napovedala začetek neodvisne preiskave teh dejanj.

Portparolka ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je aretacijo pomočnika direktorja srbske pisarne za Kosovo in Metohijo Igorja Popovića v Prištini označila za nov čin nezakonitosti proti Srbom in za teror nad njimi. Kritizirala je Evropsko unijo, češ da si pere roke, medtem ko Priština ovira dialog in izvaja etnično čiščenje Srbov. Dejanje je označila kot nov zaporedni eskalacijski potez Prištine, ki ga je Srbija obsodila skupaj s predstavniki Francije in OVSE.

Kim Jong-un naj bi imel koristi od podaljšanja vojne v Ukrajini, saj ruski predsednik Vladimir Putin nima namena zaključiti konflikta. V luči tega je Putin pozval k širitvi ruske flote jedrskih podmornic, ki jih je označil za ključne za zagotavljanje ruske suverenosti in varnosti.

Nizozemska je skupaj s štiridesetimi drugimi državami pozvala k neodvisni preiskavi domnevnega mučenja in zlorabe ukrajinskih vojnih ujetnikov s strani Rusije. Nizozemski minister za zunanje zadeve, Caspar Veldkamp, je potrdil, da bo Nizozemska vodila obsežno preiskavo o teh obtožbah. Podobno pobudo je izrazila tudi Danska, ki se pridružuje 40 drugim državam članicam OVSE pri pozivu k preverjanju ruskega ravnanja z vojnimi ujetniki.

Rusija je potrdila svojo udeležbo na konferenci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki bo potekala prihodnji teden v Helsinkih. Predstavniki Rusije so sicer napovedali, da se bodo dogodka udeležili, kljub temu, da ga poimenovali "neželjenega". Iz ruskega zunanjega ministrstva so za časnik Helsingin Sanomat (HS) sporočili, da želijo v luči evropske varnosti vzpostaviti dialog.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je v Vrhovno rado predložil nov osnutek zakona, ki naj bi okrepil pooblastila Nacionalnega protikorupcijskega biroja Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO) ter ponovno zagotovil njuno neodvisnost. Predlog zakona, ki je bil registriran na spletni strani Vrhovne rade, je bil vložen kot nujni ukrep in naj bi ponovno vzpostavil vse postopkovne pristojnosti ter zagotovil neodvisnost omenjenih organov. Vodstvo NABU in SAPO je predlog zakona podprlo, predsednik Vrhovne rade Ruslan Štefančuk pa je napovedal, da ga bo parlament obravnaval na naslednji seji.