Po celotnih Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti proti politiki priseljevanja administracije predsednika Trumpa, ki jih je sprožil tragičen dogodek v Minneapolisu. Tam je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Good, kar je v mestu povzročilo izredne napetosti in ogorčenje javnosti. V Minneapolisu se je v soboto kljub mrazu zbralo več deset tisoč ljudi, po državi pa je bilo načrtovanih več kot 1.000 shodov proti zvezni kampanji deportacij. Razmere so se dodatno zaostrile, ko so zvezni agenti v nedeljo izvedli nove aretacije, pri čemer so uporabili silo in solzivec proti protestnikom, ki so poskušali preprečiti odpeljevanje pridržanih oseb. Politični pritisk narašča, saj so trije demokratski uradniki poročali, da jim je bil zavrnjen vstop v prostore službe ICE. Medtem ko Homeland Security poroča o več kot 2.000 aretacijah v Minnesoti od začetka decembra, kritiki z zvezno kongresnico Ilhan Omar na čelu opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad delovanjem agentov na terenu.

V Združenih državah Amerike so se stopnjevali protesti in politične napetosti po smrti 37-letne matere treh otrok Renee Nicole Good, ki jo je v sredo, 7. januarja 2026, v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, od Massachusettsa do Connecticuta, kjer so demonstranti zahtevali odgovornost in obsodili domnevno vladno prekoračitev pooblastil. Mediji poročajo tudi o incidentih v Hartfordu, kjer naj bi vozila agentov ICE zapeljala v množico protestnikov. Administracija predsednika Donalda Trumpa je na dogodek odgovorila s trditvami o imuniteti agentov. Podpredsednik JD Vance je izjavil, da agenti ICE uživajo »absolutno imuniteto« pred kazenskim pregonom, kar je sprožilo pravne polemike. Sam Trump je v izjavah na letalu Air Force One žrtev označila za »zelo nasilno« in »radikalno« osebo, vendar ob vprašanjih novinarjev ni znal pojasniti pravne podlage za omenjeno imuniteto. Posnetki telesnih kamer so medtem pokazali, da je žrtev pred streljanjem mirno sedela v avtomobilu. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem se je znašla pod plazom kritik po nastopu na televiziji CNN, kjer se je med ogledom posnetkov, na katerih naj bi agent žrtev žalil, odzvala s sarkastičnim nasmehom. Na vprašanja o dvojnih merilih glede uporabe sile – zlasti v primerjavi z napadom na Kapitol 6. januarja 2021 – je Noemova odgovorila, da je vsaka situacija odvisna od specifičnih okoliščin na terenu. Kritiki ji očitajo, da administracija opravičuje smrtonosno silo proti civilistki, medtem ko je predsednik Trump pomilostil napadalce na policiste v Washingtonu.

V predmestjih Minneapolisa so se v nedeljo razširili protesti, ki so sledili prejšnjemu tednu, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno mater treh otrok Renee Nicole Good. Protestniki so se združili v obsodbi dogodka in nasprotovanju politiki priseljevanja administracije predsednika Donalda Trumpa, medtem ko so se demonstracije razširile tudi na druge dele Združenih držav Amerike. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je napovedala mobilizacijo več sto pripadnikov obmejne straže, ki bodo v Minneapolisu okrepili zvezne operacije in podprli predsednikovo zaostrovanje zakonodaje na področju migracij. Ta odločitev je še dodatno zaostrila odnose med zvezno vlado in lokalnimi oblastmi, ki so se poslabšali že po samem strelskem incidentu. Napetosti v mestu so dosegle vrhunec, ko so zvezni organi onemogočili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov službe ICE. Med kritiki pomanjkanja nadzora nad zveznimi agenti izstopa kongresnica Ilhan Omar, ki opozarja na sistemske težave pri izvajanju tovrstnih operacij sredi naseljenih območij.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razplamteli množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Kljub ostrim zahtevam lokalnih demokratskih voditeljev, vključno z županom Jacobom Freyem in guvernerjem Timom Walzom, po umiku zveznih sil, je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih več sto agentov v mesto. Zvezne oblasti trdijo, da je agent Jonathan Ross streljal v samoobrambi, medtem ko posnetki očividcev kažejo, da se je vozilo pokojne odmikalo od agenta. Napetosti so se razširile po celotnih Združenih državah Amerike, kjer je bilo čez vikend načrtovanih več kot 1000 protestnih shodov pod geslom "ICE, Out for Good". Administracija predsednika Donalda Trumpa je incident označila za dejanje "domačega terorizma", kar je še dodatno podžgalo jezo javnosti in civilnodružbenih organizacij. Zvezna država Minnesota je v odziv na dogajanje vložila tožbo proti zvezni vladi, v kateri trdi, da je nenadno povečanje števila oboroženih agentov v skupnostih nezakonito in ogroža javno varnost. Tožilci poudarjajo, da gre za povračilne ukrepe proti državam z demokratskim vodstvom. Poleg smrti v Minneapolisu poročajo o novih incidentih v Portlandu, kjer so zvezni agenti prav tako uporabili strelno orožje in ranili dve osebi. Dogajanje predstavlja eno največjih kriz zveznih organov pregona v zadnjem obdobju, saj je v regijo Minneapolisa napotenih že okoli 2000 agentov, kar ministrstvo za domovinsko varnost označuje za svojo največjo operacijo doslej. Medtem ko vlada vztraja pri izvajanju stroge politike priseljevanja in pregonu domnevnih goljufij, kritiki opozarjajo na militarizacijo policijskih postopkov in kršitve ustavnih pravic državljanov. Protesti se nadaljujejo v vseh 50 zveznih državah, pri čemer demonstranti zahtevajo ukinitev agencije ICE in odgovornost za smrt Renee Good.

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so se razplamteli množični protesti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med operacijo pregona priseljencev ustrelil agent službe ICE. Ministrstvo za domovinsko varnost pod vodstvom sekretarke Kristi Noem je kljub ogorčenju javnosti in kritikah lokalnih politikov v Minnesoto napotilo na stotine dodatnih zveznih agentov. Medtem ko vlada trdi, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom, očividci in nekateri politiki opozarjajo na pretirano uporabo sile in pomanjkanje nadzora nad zveznimi organi. Demokratska kongresnica Ilhan Omar je javno kritizirala zvezne oblasti, potem ko ji je bil skupaj s kolegicami onemogočen dostop do centra za pridržanje Whipple, kjer so želele izvesti parlamentarni nadzor. Incident je sprožil tudi val notranjih nesoglasij znotraj zveznih služb; po poročanju nekaterih medijev so dokumenti razkrili, da se del osebja zaradi varnostnih tveganj in javnega odpora upira razporeditvi v Twin Cities. Hkrati so se v javnosti pojavili posnetki policistov iz Portlanda, ki so opravičevali streljanje, kar je še dodatno zaostrilo razpravo o policijski kulturi. Zvezne oblasti so operacijo v Minnesoti označile za svojo doslej največjo dejavnost pregona, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje priseljevalne politike administracije Donalda Trumpa. Kljub protestom in pozivom k neodvisni preiskavi zvezno ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri svoji različici dogodkov in zavrača vključevanje lokalnih agencij v preiskavo smrti Renee Good. Razmere ostajajo napete, saj se napovedujejo novi shodi in morebitni nadaljnji spopadi med protestniki in zveznimi agenti.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov in uslužbencev po obsežnih protestih, ki so zajeli državo. Odločitev so sprejeli po tem, ko se je v Minneapolisu zbralo več deset tisoč ljudi, ki so protestirali proti usodni ustrelitvi Renee Good s strani pripadnikov imigracijske in carinske službe (ICE). Razmere v mestu ostajajo napete, saj so se protesti razširili po celotni državi. Napotitev dodatnih sil je namenjena obvladovanju varnostnih razmer in varovanju zveznih objektov, saj so se mirni pohodi ponekod sprevrgli v nemire. Oblasti v Washingtonu poudarjajo, da je okrepitev policijskih vrst nujna za vzdrževanje javnega reda in miru, medtem ko aktivisti opozarjajo na pretirano militarizacijo odgovora na državljansko nezadovoljstvo. Gre za eno večjih mobilizacij zveznih sil na ameriških tleh v zadnjem obdobju. Dogajanje v Minnesoti pozorno spremlja tudi širša ameriška javnost, saj smrt Renee Good ponovno odpira vprašanja o policijskem nasilju in pooblastilih imigracijskih organov. Pričakuje se, da bodo dodatne enote v regiji ostale do umiritve razmer, vendar bi lahko njihova prisotnost dodatno zaostrila odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi oblastmi. Ministrstvo za domovinsko varnost za zdaj ni podalo natančnega časovnega okvira za trajanje operacije.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se v ponedeljek nadaljevali množični protesti in šolski izhodi, ki so sledili usodnemu streljanju na 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil prejšnjo sredo, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med zvezno operacijo pregona ubil omenjeno državljanko. Medtem ko je predsednik Donald Trump dogodek označil za dejanje samoobrambe, so priče in lokalni voditelji streljanje opisali kot pretirano uporabo sile, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Protestniki v Minneapolisu in regiji okoli glavnega mesta zahtevajo takojšen umik agencije ICE iz mesta ter večjo odgovornost zveznih organov. Napetosti so se dodatno stopnjevale po tem, ko so zvezni agenti skupini kongresnikov, vključno z Ilhan Omar, onemogočili dostop do prostorov urada. Politični odziv na dogodek je močan, saj so nekateri državni voditelji že napovedali tožbe proti administraciji predsednika Trumpa zaradi načina izvajanja zveznih operacij na lokalni ravni. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše ustavne in družbene spore glede pristojnosti zveznih migracijskih organov in pravic državljanov. Kritiki agencije ICE opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad njihovim delovanjem, medtem ko administracija vztraja pri nujnosti strogih ukrepov za zagotavljanje varnosti. Dogodek je močno polariziral ameriško javnost in sprožil nove razprave o policijskih pooblastilih in reformi migracijske politike.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je pozval zvezne oblasti, naj v preiskavo smrti Renee Nicole Good vključijo državne organe Minnesote, saj dvomi v nepristranskost Trumpove administracije. 37-letno ameriško državljanko je prejšnji teden med poskusom odstranitve iz vozila ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Medtem ko je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem dejanje pokojnice že označila za domači terorizem, se v javnosti vrstijo posnetki nasilnih soočenj agentov s civilisti in protestniki po vsej državi. Zvezni preiskovalci so po poročanju medijev usmerili pozornost v domnevne povezave pokojne matere z aktivističnimi skupinami, medtem ko naj bi se agent Jonathan Ross verjetno izognil kazenskemu pregonu. Predsednik Donald Trump je Goodovo in njeno soprogo brez dokazov označil za profesionalni provokatorki, kar je še dodatno zaostrilo napetosti v Minneapolisu. Kritiki opozarjajo, da administracija preiskavo uporablja za stopnjevanje pritiska na nasprotnike stroge priseljenske politike. Dogodek je sprožil val ogorčenja tudi med nekaterimi konservativnimi glasovi. Nekdanji voditelj Fox Newsa Tucker Carlson je kritiziral kolege, ki tragedijo izkoriščajo za nabiranje političnih točk, in poudaril humanitarno plat dogodka, v katerem je bila ameriška državljanka ustreljena v obraz. Hkrati so se pojavili novi dokazi o nadlegovanju državljanov s strani agentov CBP na letališčih, kar nekdanji pisci govorov republikanske stranke opisujejo kot nevaren sod smodnika, ki vodi v destabilizacijo družbe.

V ameriški zvezni državi Minnesota se razmere po usodnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE) na 37-letno Renee Nicole Good močno zaostrujejo. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je napovedala napotitev več sto dodatnih zveznih agentov v Minneapolis, saj se protesti proti zveznim organom širijo po celotni državi. Odločitev je poglobila spor med vodstvom Minnesote in zvezno administracijo predsednika Donalda Trumpa glede pooblastil in nadzora nad zveznimi organi. Napetosti na ulicah mest Twin Cities so prešle v neposredne spopade med protestniki in priseljenskimi agenti, kar je spodbudilo stopnjevanje dejavnosti agencije ICE. Kljub nemirom so se racije zoper nezakonite priseljence v regiji še okrepile, kar je sprožilo ostre kritike lokalnih politikov, vključno z nekdanjo županjo Sharon Sayles Belton, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju in odgovornosti za smrt matere treh otrok. Zvezne oblasti so medtem prevzele preiskavo incidenta in utemeljujejo povečano prisotnost agentov s potrebo po zagotavljanju varnosti. Incident je sprožil širšo razpravo o pomanjkanju nadzora nad zveznimi operacijami na lokalni ravni. Ker se protesti nadaljujejo že več dni, se Minnesota nahaja v središču nacionalnega gibanja proti praksam službe ICE. Lokalne oblasti opozarjajo, da bi lahko dodatna napotitev zveznih sil situacijo le še dodatno destabilizirala, medtem ko ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri strožjem izvajanju priseljenske zakonodaje.

Številni ameriški igralci in aktivisti so na 83. podelitvi filmskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazili javni protest proti nasilju ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Mark Ruffalo, Wanda Sykes, Natasha Lyonne in Jean Smart so na rdeči preprogi nosili črno-bele priponke z napisoma "Be Good" in "ICE Out". S to gesto so se poklonili spominu na 37-letno Renee Nicole Good, mater in pesnico, ki jo je 7. januarja v Minneapolisu med protestom ustrelil agent službe ICE Jonathan Ross. Poleg nje so s simboličnim dejanjem počastili tudi Keitha Porterja, ki ga je na silvestrovo ubil agent iste službe v času zunaj dolžnosti. Dogodek na podelitvi nagrad je bil del širše nacionalne kampanje #BeGood, ki jo podpirajo številne nevladne organizacije, vključno z Ameriško zvezo za državljanske svoboščine (ACLU). Kampanja poudarja potrebo po humanosti in solidarnosti v luči državnega nasilja ter zahteva odgovornost zveznih organov. Medtem ko so zvezdniki opozarjali na dogajanje v Los Angelesu, so v večjih ameriških mestih, kot sta New York in New Haven, potekali množični ulični protesti. V New Yorku se je zbralo približno 2.000 ljudi, ki so marširali skozi Manhattan in zahtevali pravico za žrtve zveznih agentov. Politične napetosti so se stopnjevale tudi zaradi odziva administracije. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem se je znašla pod plazom kritik zaradi domnevnega prikrivanja zlorab in omejevanja kongresnega nadzora nad pridržalnimi centri. Dodatno ogorčenje so povzročili posnetki policistov iz Portlanda, ki so opravičevali uboj Renee Good in se nasilno vedli do protestnikov. Dogajanje v več zveznih državah, vključno s Connecticutom, kjer so vozila zveznih agentov zapeljala v množico protestnikov, kaže na globoko razdeljenost ameriške družbe glede pooblastil in delovanja migracijskih služb.

V Minneapolisu je prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Incident, ki so ga ujele številne kamere, je sprožil buren odziv javnosti in medijev, saj posnetki po mnenju mnogih oporeka uradni različici dogodkov. Medtem ko podporniki administracije dejanje opravičujejo kot samoobrambo, kritiki poudarjajo, da žrtev ni ogrožala agenta, temveč se je z vozilom zgolj poskušala umakniti s prizorišča. Politična razprava se je hitro preselila na nacionalno raven, kjer so ameriški mediji zavzeli močno polarizirana stališča. Na eni strani so poročila o domnevni pristranskosti liberalnih medijev proti agenciji ICE, na drugi strani pa opozorila pred nevarno retoriko Trumpove administracije. Slednja je pokojno Good označila za "domačo teroristko" še pred koncem preiskave, kar je v javnosti povzročilo dodatno ogorčenje in obtožbe o poskusih diskreditacije žrtve. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi izjav lokalnih uradnikov, kot je šerifinja iz Philadelphie Rochelle Bilal, ki je agente ICE označila za nelegitimne. Analitiki opozarjajo, da tovrstni incidenti in spremljajoča retorika poglabljajo razkol v ameriški družbi, hkrati pa postavljajo pod vprašaj pooblastila in metode delovanja zveznih agentov v urbanih okoljih.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je objavilo nove videoposnetke, ki prikazujejo trenutke pred usodnim streljanjem agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE) na aktivistko in pravno opazovalko Renee Nicole Good v Minneapolisu. Po navedbah zveznih oblasti naj bi posnetki dokazovali, da je žrtve namerno ovirala operacijo in z vozilom zalezovala agente, kar je sprožilo vprašanja o samoobrambi oziroma morebitni nepremišljenosti uradne osebe. Na posnetku so zabeležene tudi njene zadnje besede, namenjene agentu, preden je ta sprožil strelno orožje. Dogodek je sprožil val protestov v Minneapolisu, kjer se je na tisoče ljudi zbralo kljub temperaturam pod lediščem, da bi izrazili nasprotovanje dejanjem administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko družina pokojne trdi, da je Renee Nicole Good le nudila podporo sosedom med postopkom deportacije, vlada trdi, da je šlo za namerno provokacijo in ogrožanje varnosti uradnih oseb. Objava videoposnetka dodatno razplamteva nacionalno razpravo o pooblastilih in ravnanju agentov ICE pri izvajanju zakonov o priseljevanju. Novi dokazi so bili objavljeni v času naraščajočih napetosti med zagovorniki pravic migrantov in zvezno vlado. Kritiki opozarjajo na neskladja med uradnimi poročili in pričevanji očividcev, ki so že pred objavo posnetka zanikali trditve o nujni samoobrambi. Primer Renee Nicole Good je postal simbol odpora proti strogi migracijski politiki, javnost pa zahteva polno odgovornost vpletenih v incident.

V mestu Minneapolis in drugod po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja v vseh 50 zveznih državah, protestniki pa zahtevajo ustavitev deportacij in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Kljub nemirom je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih stotih zveznih agentov v Minnesoto, da bi okrepili varnost zveznih uslužbencev in nadaljevali z operacijo, ki velja za največjo te vrste v zgodovini države. Zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis sta proti administraciji predsednika Donalda Trumpa vložila tožbi, v katerih zveznim agentom očitata kršenje ustave in neselektivno aretiranje državljanov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da zvezne oblasti ne smejo samovoljno ustavljati državljanov na ulicah ali izvajati nasilnih prijetij brez zakonske podlage. Podobne pravne korake sta ubrala tudi zvezna država Illinois in mesto Chicago, kjer zveznim silam očitajo "organizirano bombardiranje" in ustvarjanje ozračja strahu z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado se stopnjujejo, saj ministrica Noemova zavrača sodelovanje lokalnih organov pregona pri preiskavi streljanja. Medtem ko lokalni uradniki na podlagi videoposnetkov očividcev trdijo, da je bil uboj neupravičen, zvezna stran vztraja, da je agent ravnal v samoobrambi, pokojno pa so nekateri vladni predstavniki celo označili za domačo teroristko. Situacija ostaja izjemno negotova, saj se protesti širijo v velika mesta, kot so New York, Los Angeles in Chicago, kar dodatno poglablja politični razkol v državi.

Območje mest Twin Cities v ameriški zvezni državi Minnesota se je v nedeljo pripravilo na novo realnost, saj je ministrstvo za domovinsko varnost začelo izvajati doslej največjo operacijo uveljavljanja imigracijske zakonodaje. Lokalno prebivalstvo pričakuje, da bodo prihodnji tedni zaznamovani s povečanim številom aretacij in poostrenim nadzorom, kar vnaša negotovost v tamkajšnje skupnosti. Napetosti v regiji so se stopnjevale po tragičnem dogodku, v katerem je imigracijski uradnik usodno ustrelil žensko, identificirano kot Renee Good. Incident je močno pretresel javnost in sprožil vprašanja o metodah dela zveznih organov. Lokalni uradniki in prebivalci Minneapolis ter St. Paula dogajanje opisujejo kot prelomni trenutek, ki bo dolgoročno spremenil dinamiko življenja v mestih. Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je operacijo označilo za največjo v svoji zgodovini, vendar podrobnosti o specifičnih ciljih in obsegu v javnosti ostajajo omejene. Medtem ko zvezne oblasti poudarjajo pomen uveljavljanja zakonov, lokalne skupnosti izražajo zaskrbljenost zaradi varnosti in socialnih posledic tako obsežnih aretacij sredi že tako napetega vzdušja.

V več kot tisoč mestih po Združenih državah Amerike so minuli konec tedna izbruhnili množični protesti po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil 7. januarja v Minneapolisu med zvezno operacijo pregona domnevnih priseljencev, ko je agent Jonathan E. Ross trikrat ustrelil žrtev v glavo, medtem ko je bila v svojem vozilu. Demonstracije so organizirale različne aktivistične skupine, vključno z organizacijo Demokratični socialisti Amerike (DSA), ki so zahtevale ukinitev agencije ICE. Odziv oblasti je dodatno razvnel javno ogorčenje, saj so uradniki administracije nekdanjega predsednika Trumpa streljanje nemudoma označili za upravičeno samoobrambo in dejanje označili za posledico domačega terorizma. Priče in protestniki te navedbe zavračajo, saj naj bi se agenti žrtvi približali v trenutku, ko je v šolo odložila svojega šestletnega sina, medtem ko so se ostala vozila v okolici premikala neovirano. Protestniki opozarjajo na brutalnost zveznih organov in zahtevajo kazenski pregon odgovornih za dogodek, ki ga opisujejo kot izvensodni umor. Napetosti so se stopnjevale tudi na politični ravni, saj so zvezni agenti v Minneapolisu preprečili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov agencije ICE. Kritiki, med katerimi je bila najglasnejša kongresnica Ilhan Omar, opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad delovanjem agencije in na militarizacijo pregona priseljencev. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti državljanov med zveznimi operacijami in o prihodnosti migracijske politike v državi.

Zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi uporabe zveznih agentov v obsežnih operacijah proti priseljencem na njunih ozemljih. Guverner Illinoisa JB Pritzker je poudaril, da je ministrstvo za domovinsko varnost uporabilo nevarno silo, pri čemer so močno oboroženi zvezni agenti v vojaški opremi več mesecev nezakonito pridrževali in zasliševali prebivalce v Chicagu in okolici, kar je v državi povzročilo vzdušje strahu. Napetosti so se stopnjevale po incidentu 7. januarja v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Ženska je bila ustreljena v svojem vozilu med operacijo, kar je sprožilo val množičnih protestov po celotnih Združenih državah Amerike, vključno z mesti New York, Los Angeles in Boston. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da so bili v operacijah tarče tudi ameriški državljani, vključno z nosečnicami in najstniki, kar je po njegovem mnenju v neposrednem nasprotju z ustavo ZDA. Guverner Minnesote Tim Walz je zaradi nastalih razmer ukazal pripravljenost nacionalne garde, kar je sprožilo ostre odzive zveznih oblasti in nekaterih kritikov. Slednji Walzu očitajo kršitev ustavnega določila o prevladi zvezne oblasti nad državno, saj bi uporaba nacionalne garde lahko ovirala delo zveznih organov kazenskega pregona. Politični komentatorji, med njimi Glenn Beck, trdijo, da guvernerjeve poteze poglabljajo notranje delitve v državi, medtem ko demokratski voditelji vztrajajo pri zaščiti državljanskih pravic pred, po njihovem mnenju, nezakonitimi zveznimi posegi.

Minnesota in njeni največji mesti, Minneapolis in St. Paul, so vložili tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi nedavnega porasta zveznega nadzora nad priseljevanjem. Tožbi sta bili vloženi ločeno, kjer trdita, da je predsednikov pritisk na priseljevanje teroriziral njuna območja.

V New Yorku se je zbralo približno 2000 protestnikov, ki so izrazili nestrinjanje s politikami administracije Donalda Trumpa in obsodili nedavno usodno streljanje zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE). Protestni shod se je začel v bližini Centralnega parka, od koder so se udeleženci s transparenti in vzklikanjem gesel odpravili proti stolpnici Trump Tower na Manhattnu. Neposreden povod za mobilizacijo množic je bila smrt Renee Nicole Good, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent omenjene zvezne službe. Demonstranti so poudarjali svojo ogorčenost nad delovanjem zveznih organov za priseljevanje in splošno politično usmeritvijo tedanje vlade. Dogodek odraža globoko polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj priseljevanja in uporabe prekomerne sile s strani zveznih agentov. Shod je potekal pod močnim nadzorom lokalnih policijskih sil, vendar so organizatorji vztrajali pri mirnem izražanju nezadovoljstva. Napetosti v mestu so stopnjevale predhodne obtožbe na račun Trumpove administracije glede zmanjšanja sredstev za preprečevanje nasilja z orožjem. Protestniki so v svojih nagovorih povezali incident v Minneapolisu s širšim kontekstom sistemskega nasilja in zahtevali odgovornost vodilnih politikov ter reformo delovanja službe ICE.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal obsežno operacijo proti mrežam goljufij v zvezni državi Minnesota, ki so po ocenah preiskovalcev proračun oškodovale za več milijard dolarjev. Preiskava, ki jo vodi urad FinCEN, se osredotoča na zlorabe socialnih transferjev v somalski skupnosti v Minneapolisu, pri čemer naj bi se del ukradenih sredstev pretakal k teroristični skupini Al Šabab v Somaliji. Ukrepi vključujejo poostren nadzor nad finančnimi transakcijami prek sistema havila, revizije davčne uprave IRS ter izdajo odredbe o geografskem ciljanju za okrožji Hennepin in Ramsey. Bessent je med obiskom v Minnesoti poudaril, da so razsežnosti zlorab presegle prvotna pričakovanja in neposredno obtožil administracijo guvernerja Tima Walza za nezadostno nadzorovanje razdeljevanja sredstev. Po navedbah ministrstva so bila sredstva, namenjena prehrani otrok in oskrbi invalidov, sistematično odtujena prek fiktivnih programov. Poleg finančnih sankcij se izvajajo tudi poostreni postopki imigracijskih služb (ICE), vključno s preklicem začasnega zaščitenega statusa za določene posameznike. Preiskovalni novinar Christopher Rufo, ki je prvi opozoril na razsežnosti škandala, trdi, da gre za največji primer financiranja terorizma iz davkoplačevalskih sredstev v zgodovini ZDA. Finančno ministrstvo zdaj uporablja določila zakona o bančni tajnosti, da bi sledilo denarnim tokovom v tujino. Operacija predstavlja del širše strategije administracije predsednika Trumpa za vzpostavitev odgovornosti pri porabi zveznih sredstev in preprečevanje nezakonitega odliva kapitala v konfliktna območja.

Donald Trump se bo v četrtek v Beli hiši sestal z venezuelsko opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Srečanje kaže na Trumpovo podporo Machadovi v prizadevanjih za stabilizacijo Venezuele po aretaciji Nicolása Madura, kljub notranjim napetostim in pogajanjem z Delcy Rodríguez.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Demokratska stranka v Združenih državah Amerike je po streljanju v Minneapolisu močno zaostrila svojo politično retoriko, kar kritiki označujejo za performativno politiko. Vodilni predstavniki stranke od Portlanda do Philadelphie na tiskovnih konferencah zahtevajo ukinitev agencije za priseljevanje in carino (ICE) ter aretacije organov pregona, kljub indicem, da je bila uporaba sile v primeru Renee Good zakonsko upravičena. Takšne poteze so del širšega prizadevanja za vzpostavitev odpora proti zvezni politiki priseljevanja. Istočasno politični analitiki napovedujejo, da bi lahko demokrati na prihajajočih vmesnih volitvah dosegli odločilno zmago. Nekdanji voditelj NBC Chris Matthews ocenjuje, da bi stranka lahko pridobila do 30 sedežev v predstavniškem domu, kar bi pomenilo konec mandata trenutnega predsednika doma Mika Johnsona. Napovedi temeljijo na nedavnih volilnih rezultatih, kjer so demokrati presegli pričakovanja za več kot 13 odstotnih točk. Demokrati poleg tega v tekmo za senatne sedeže pošiljajo močne kandidate, med katerimi izstopa nekdanja kongresnica Mary Peltola, ki bo izzvala republikanca Dana Sullivana na Aljaski. Uspešna kandidatna lista naj bi stranki omogočila prevzem obeh domov kongresa, kar bi bistveno omejilo politični vpliv Donalda Trumpa in republikanske večine v prihodnje.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Več ameriških igralcev in glasbenikov, med njimi Mark Ruffalo, Wanda Sykes in Ariana Grande, je na nedeljski podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazilo protest proti ameriški službi za priseljevanje in carino (ICE). Zvezdniki so na rdeči preprogi nosili priponke z napisi 'Be Good' ali 'Ice Out', s čimer so opozorili na nedavni incident, v katerem je bil ubit civilist. Simbolna gesta je bila posvečena Renee Good, 37-letni ženski iz Minnesote, ki so jo uslužbenci agencije ICE ustrelili 7. januarja. Po dostopnih podatkih so organi pregona posredovali po tem, ko naj bi Goodova z vozilom trčila v agenta. Udeleženci prireditve so s priponkami zahtevali večjo odgovornost vladnih služb in kritizirali njihove metode delovanja. K protestni akciji so se pridružili tudi Jean Smart in Natasha Lyonne, s čimer se je podelitev nagrad ponovno prelevila v prostor za politično izražanje. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil nove razprave o pooblastilih imigracijskih organov in uporabi smrtne sile pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Videoposnetek agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), ki je na zaledenelih tleh v Minneapolisu zdrsnil in padel, je postal viralen na družbenih omreži. Posnetek je pritegnil pozornost javnosti predvsem zaradi besedne igre med kratico agencije in angleško besedo za led, obenem pa je sprožil val satiričnih komentarjev na račun zveznih organov. Dogodek se je zgodil v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota, kjer so napetosti med lokalnim prebivalstvom in organi pregona že dlje časa povišane. Javnost je padec interpretirala v luči nedavnih dogodkov, saj je isti urad vpleten v preiskavo incidenta, v katerem je bil prejšnji teden ustreljen civilist. Kljub temu da posnetek sam po sebi prikazuje le manjšo nezgodo brez poročil o poškodbah, je v kontekstu ameriške priseljenske politike in delovanja agencije ICE sprožil širšo razpravo. Kritiki agencije so dogodek izkoristili za izražanje nezadovoljstva z delovanjem zveznih agentov v lokalnih skupnostih.

Sojenje Rouli Pispirigou na pritožbenem sodišču zaradi umora njene hčerke Georgine je bilo ponovno preloženo na 18. september. Pispirigou je bila že obsojena na dosmrtni zapor zaradi tega dejanja.

V središču Bristola in pred mestno hišo v Torontu so v soboto potekali napeti protesti in protiprotesti, ki so privedli do več aretacij. V Bristolu je policija pridržala osem oseb, od tega tri zaradi domnevnih napadov na policiste, potem ko so se v mestu zbrali pripadniki skupine Bristol Patriots in njihovi nasprotniki. Organi pregona so za preprečevanje nasilja med skupinama uporabili posebna pooblastila in vzpostavili varnostno razdaljo, operacija pa se je zaključila v popoldanskih urah, ko so se protestniki razšli. Podobni incidenti so pretresli tudi Toronto, kjer so se protestniki obmetavali z jajci, uporabljenim toaletnim papirjem in po nekaterih navedbah celo z urinom. Policija je morala posredovati, da bi preprečila stopnjevanje fizičnega nasilja med ideološko nasprotnimi tabori. Kanadski organi so poročali o kaotičnih razmerah, ki so za več ur ohromile delo v središču mesta. Dogodki v obeh mestih odražajo naraščajočo polarizacijo v družbi, ki se pogosto sprevrže v neposredne ulične konflikte. Britanska policija je poudarila, da so bili prisiljeni uporabiti dodatne vire za zagotavljanje javnega reda in miru, saj so se napetosti med desničarskimi skupinami in protirasističnimi aktivisti v preteklosti že večkrat sprevrgle v nasilne izgrede. Tokratni dogodki so neposredno povezani s širšimi težavami glede migracijske politike in družbenega nezadovoljstva, ki se v Veliki Britaniji stopnjujejo že več mesecev.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Luigi Mangione se je vrnil na zvezno sodišče, kjer so njegovi odvetniki nadaljevali boj za preprečitev smrtne kazni v primeru umora izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Odvetniki so izpodbijali obtožnico za umor in zahtevali izločitev ključnih dokazov.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.