V Minneapolisu so se razpltele nove podrobnosti in odzivi glede incidenta, v katerem je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil 37-letno Renee Nicole Good. Videoposnetek s perspektive agenta razkriva trenutke pred streljanjem, ko je uradnik poskušal odpreti vrata vozila, voznica pa naj bi ga po navedbah nekaterih komentatorjev z avtomobilom zadela. Medtem ko del medijev in aktivistov opozarja na pretirano uporabo sile in agresivno vedenje agentov, zagovorniki urada trdijo, da je bila reakcija posledica ogroženosti uradnih oseb. Guverner Minnesote Tim Walz je javnost pozval k umiritvi razmer, obenem pa ostro kritiziral metode dela agentov ICE, ki naj bi po njegovih besedah naključno ustavljali državljane in izvajali nasilne postopke. Znotraj same agencije se širi nezadovoljstvo, saj so nekateri nekdanji veterani ICE za medije izrazili sram nad trenutnim ravnanjem institucije. Po njihovih navedbah naj bi bili postopki v Minneapolisu v nasprotju z ustaljenimi pravili stroke, kar še dodatno spodkopava ugled zveznih organov. Razmere so se dodatno zaostrile, ko so agenti med novimi protesti v nogo ustrelili še eno osebo, ki naj bi poskušala pobegniti s prizorišča prometne kontrole. Politična razprava se je preselila tudi v nacionalne medije, kjer so se soočila mnenja o vlogi protestnikov in zakonitosti postopkov ICE. Incident je sprožil širšo razpravo o pooblastilih zveznih agentov in varnosti civilistov. Medtem ko preiskava še poteka, javnost ostaja razdeljena glede krivde Jonathana Rossa. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nadaljevanje agresivnih metod s strani zveznih organov privedlo do še večjih nemirov v mestu, ki se že leta sooča z napetostmi med policijo in prebivalci. Tragična smrt Renee Nicole Good, ki je za seboj pustila šestletno siroto, je postala osrednja točka kritik proti trenutni priseljenski politiki in delovanju Ministrstva za domovinsko varnost.

Po streljanju agenta ICE v Minneapolisu se je Trumpova administracija odločila okrepiti nadzor nad priseljevanjem. To je sprožilo nove proteste in nasprotovanja. Župan Chicaga Brandon Johnson se je uprl Trumpovi grožnji o ustavitvi financiranja za mesta zatočišča, medtem ko je republikanska kongresnica Mary Miller zavrnila ankete, ki kažejo na ogorčenje javnosti nad delovanjem ICE.

V Minneapolisu v zvezni državi Minnesota so se prebivalci in študenti spopadli z zveznimi agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE), potem ko je pripadnik te agencije 7. januarja 2026 med operacijo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja in množične proteste, ki so se v sredo, natanko teden dni po dogodku, še dodatno razširili. Študenti v Saint Paulu so zapustili učilnice, da bi izrazili solidarnost z žrtvijo in zahtevali odgovornost zveznih oblasti. Politične napetosti so narasle po tem, ko so zvezni agenti skupini kongresnikov, vključno z Ilhan Omar, preprečili dostop do prostorov urada ICE. Kongresnica je ostro kritizirala pomanjkanje nadzora nad delovanjem agencije in opozorila na sistemske težave pri izvajanju zveznih priseljevalnih operacij. Družina ubite in lokalna skupnost zahtevata neodvisno preiskavo, medtem ko agencija ICE nadaljuje svoje dejavnosti v regiji pod strogim varovanjem. Dogajanje v Minnesoti je postalo osrednja točka nacionalne razprave o pooblastilih zveznih agentov in njihovi uporabi smrtonosne sile. Kljub pozivom k umiritvi razmer so protestniki neposredno nasprotovali agentom na terenu, kar je povzročilo več zastojev v prometu in okrepljeno prisotnost policije v mestu. Razmere ostajajo napete, saj se napovedujejo novi shodih po celotni državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal drastično zaostritev migracijske politike, ki vključuje ukinitev vseh zveznih sredstev za tako imenovana mesta zatočišča (sanctuary cities) in države, ki ne sodelujejo z zveznimi organi za priseljevanje. Ukrep, ki naj bi stopil v veljavo 1. februarja, je predsednik utemeljil z zaščito ameriških državljanov pred kriminalom, ki naj bi ga takšna mesta spodbujala. Med tarčami so se znašle zvezne države, kot so Kalifornija, New York in Illinois, ter večja mesta, vključno s Chicagom in Los Angelesom. Istočasno se v zvezni državi Minnesota stopnjujejo napetosti po usodnem streljanju zveznih agentov službe ICE na 37-letno Renee Nicole Good. Trump je prebivalcem Minnesote preko družbenih omrežij sporočil, da prihaja "dan obračuna in povračilnih ukrepov", medtem ko zvezne oblasti krepijo svojo prisotnost v Minneapolisu z dodatnimi 1000 agenti. FBI je sprožil preiskavo o domnevnih povezavah pokojne z aktivističnimi skupinami, kar kritiki in lokalne oblasti označujejo za poskus blatenja žrtve in preusmerjanja pozornosti od neustreznega ravnanja agentov. Politična stabilnost administracije se ob tem sooča z izzivi, saj najnovejše javnomnenjske raziskave kažejo na padanje podpore predsednikovim metodam. Raziskava Quinnipiac ugotavlja, da 53 odstotkov volivcev streljanja v Minneapolisu ne ocenjuje kot upravičenega, nezadovoljstvo pa narašča predvsem med neodvisnimi volivci. Poleg tega so se pojavile notranje razpoke v stranki, saj nekateri nekdanji sodelavci opozarjajo na podatke, ki kažejo, da republikanci ne sledijo več enotno predsednikovim vse bolj radikalnim izvršnim potezam.

Donald Trump se je soočil s kritikami zaradi izjave v intervjuju za New York Times, kjer je izjavil, da je njegova lastna moralnost edina omejitev njegove moči. Njegova nečakinja Mary Trump ga je obtožila, da si z gradnjo plesne dvorane v Beli hiši gradi spomenik samemu sebi. V oddaji "CBS Evening News" pa se je Trump soočil z očetom, podpornikom MAGA, katerega hči je umrla zaradi dejanj ICE.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Zvezni agenti so v sredo zvečer v severnem delu Minneapolisa med izvajanjem operacije za uveljavljanje priseljenske zakonodaje ustrelili moškega. Incident se je zgodil okoli 19.30 po lokalnem času na območju stanovanjske četrti, ko so agenti po poročanju lokalnih medijev zasledovali osumljenca. Moški je bil ustreljen v nogo in se trenutno zdravi zaradi poškodb, ki niso smrtno nevarne. Po navedbah nekaterih virov naj bi do streljanja prišlo po domnevnem napadu z lopato na uradne osebe. Lokalne policijske sile pri incidentu niso sodelovale, specifična zvezna agencija, ki je vpletena, pa sprva ni bila uradno potrjena, čeprav poročila nakazujejo na pripadnike imigracijske in carinske službe (ICE). Na prizorišču dogodka se je kmalu po streljanju zbrala skupina protestnikov, kar je privedlo do napetosti in zastoja med civilisti ter organi pregona. Dogodek dodatno stopnjuje nezadovoljstvo lokalne skupnosti nad delovanjem zveznih organov v mestu. Najnovejši incident se je zgodil le teden dni po tem, ko je agent službe ICE Jonathan Ross smrtno ranil 37-letno ameriško državljanko Renee Nicole Good. Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa trdi, da je žrtev poskušala povoziti agente, objavljeni videoposnetki nakazujejo, da je žrtev tik pred streli volan obračala stran od uradnih oseb. Ponovitev nasilnih interakcij v kratkem času je sprožila ostre razprave o zakonitosti in sorazmernosti uporabe sile pri zveznih operacijah.

Agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross je po strelskem incidentu 7. januarja, v katerem je ubil Renee Nicole Good, utrpel notranje krvavitve v predelu trupa. Po poročanju ameriških medijev CBS News in ABC News, ki se sklicujeta na uradne vire, stopnja resnosti njegovih poškodb še ni povsem pojasnjena, prav tako pa ostajajo nejasne okoliščine, v katerih so poškodbe nastale. Preiskovalci incidenta so potrdili identiteto vpletenega uslužbenca, vendar podrobnejših informacij o dogodku, ki je privedel do uporabe strelnega orožja, javnosti še niso razkrili. Poročila navajajo le, da so zdravstvene težave agenta nastopile neposredno po dogodku, kar bi lahko vplivalo na nadaljnji potek preiskave o upravičenosti uporabe sile. Ameriški uradniki dogodek še vedno obravnavajo kot aktivno preiskavo. Javnost in zagovorniki človekovih pravic pozorno spremljajo razvoj dogodkov, saj gre za vprašanje odgovornosti zveznih agentov pri izvajanju pooblastil na terenu, medtem ko se čakajo uradni izsledki obdukcije pokojne in podrobnejše zdravstveno poročilo o stanju agenta.

Skupina skoraj 70 demokratov v ameriškem predstavniškem domu je pod vodstvom poslanke Robin Kelly vložila tri točke ustavne obtožbe (impeachment) proti ministrici za domovinsko varnost Kristi Noem. Pobuda je sledila incidentu v Minneapolisu 7. januarja 2026, ko je zvezni agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med izvajanjem poostrenega nadzora ustrelil in ubil 37-letno aktivistko Renee Nicole Good. Predstavniki demokratske stranke ministrici očitajo odgovornost za domnevno samovoljno ravnanje zveznih agentov, kršitve ustavnih pravic ameriških državljanov in oviranje kongresnega nadzora. Sočasno s postopkom ustavne obtožbe se administracija predsednika Trumpa spopada s pravnimi pritiski na zveznem sodišču. Sodnica Jia Cobb je izdala opozorilo, da bi preprečevanje nenapovedanih nadzornih obiskov kongresnikov v prostorih urada ICE lahko pomenilo kršitev sodne odredbe. Več demokratskih poslancev iz Minnesote je namreč poročalo, da jim je bil po strelskem incidentu onemogočen vstop v prostore zvezne stavbe Bishop Henry Whipple, kar je v nasprotju z zakonodajo iz leta 2019, ki dovoljuje nenapovedane obiske. Dogajanje je v Združenih državah Amerike sprožilo val protestov in poglobilo politično razpravo o migracijski politiki pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Medtem ko radikalni aktivisti zahtevajo ukinitev urada ICE, zmernejši krogi znotraj demokratske stranke opozarjajo, da bi lahko uporaba skrajne retorike škodovala njihovim volilnim obetom. Na drugi strani kritiki poudarjajo, da je bila pokojna Renee Good aktivna udeleženka protesta, ki je poskušala preprečiti uradno dejanje policistov, kar odpira vprašanja o naravi civilne nepokorščine in uporabi sile.

Ameriška televizijska mreža MSNBC je v oddaji Morning Joe sprožila burno razpravo o metodah dela ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), potem ko so javnost pretresli posnetki brutalnih aretacij v Minnesoti. Voditelj Joe Scarborough je med predvajanjem posnetkov, ki prikazujejo agente pri razbijanju avtomobilskih stekel in nasilnem vlečenju ljudi na cesto, ravnanje zveznih agentov neposredno primerjal s policijskimi državami, kot sta Rusija pod Vladimirjem Putinom in nekdanja Sovjetska zveza. Razprava se je osredotočila na ustavnopravne vidike takšnih posegov in vprašanje legitimnosti uporabe sile proti posameznikom na javnih mestih. Kritiki takšnega poročanja poudarjajo, da so bili nekateri posnetki uporabljeni brez celovitega konteksta, saj naj bi agenti v določenih primerih izvajali le preverjanje statusa tujih državljanov, ki so zavračali sodelovanje. Kljub temu so prizori nasilja, vključno z incidentom, v katerem je bil ustrelijen 37-letni Renee Good, sprožili široko politično razpravo o prihodnosti ameriške migracijske politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Scarborough je poudaril, da takšni prizori, kjer zamaskirani agenti zahtevajo dokumente in uporabljajo fizično silo proti protestnikom ali osumljencem, ne odražajo ameriških ustavnih vrednot. Dogajanje v Minnesoti in odzivi medijev kažejo na globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge varnostnih organov pri nadzoru meja in notranje varnosti. Medtem ko svetovalec Stephen Miller in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata strožje ukrepe, del javnosti opozarja na kršenje človekovih pravic in preobrazbo države v represivni aparat, ki spominja na avtokratske režime.

V Minneapolisu so se razplamteli protesti in politične razprave po strelskem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Videoposnetek dogodka razkriva, da je agent pristopil k vozilu žrtve z agresivnimi ukazi in poskusom nasilnega odpiranja vrat, preden je prišlo do usodnih strelov. Dogodek je v ameriški javnosti povzročil globok razkol, saj kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile, medtem ko zagovorniki organov pregona poudarjajo nevarnosti, s katerimi se soočajo agenti na terenu. Na televizijski postaji Fox News je v oddaji The Five prišlo do ostre izmenjave mnenj med komentatorji glede narave protestov. Medtem ko liberalna stran poudarja državljansko pravico do upora proti brutalnosti, konservativni komentatorji protestnike označujejo za radikalce, ki ogrožajo javni red in mir. Razprava se je razširila tudi na vprašanje ideološke polarizacije v državi, kjer nekateri avtorji celo predlagajo ponovno zarisovanje meja med zveznimi državami kot rešitev za nepremostljive razlike med liberalnimi in konservativnimi okolji. Incident v Minneapolisu se dogaja v času zaostrenih razprav o pooblastilih službe ICE in splošni policijski taktiki v Združenih državah Amerike. Analitiki opozarjajo, da tovrstni dogodki krepijo občutek ogroženosti med prebivalci v t.i. modrih in rdečih zveznih državah, kar vodi v selitve prebivalstva na podlagi politične pripadnosti ali celo v gibanja za odcepitev določenih okrožij od matičnih zveznih držav zaradi nezadovoljstva z lokalno politiko.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Žvižgač znotraj Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je javnosti domnevno razkril osebne podatke približno 4500 uslužbencev Urada za priseljevanje in carine (ICE) ter obmejne straže. Podatki, ki vključujejo imena, delovne elektronske naslove, telefonske številke in opise delovnih nalog agentov ter njihovih nadzornikov, so bili posredovani aktivistični podatkovni bazi ICE List, ki deluje v okviru projekta Crust News. Gre za enega največjih varnostnih vdorov v zgodovini te agencije, ki sproža resne pomisleke glede varnosti zveznih uslužbencev na terenu. Motiv za razkritje naj bi bil upor proti delovanju agencije in ogorčenje nad nedavnim dogodkom v Minneapolisu, kjer naj bi agenti ICE ustrelili Renee Nicole Good. Žvižgač naj bi s tem dejanjem želel omogočiti večji javni nadzor nad delovanjem organov pregona in zagotoviti njihovo odgovornost za dejanja na terenu. Informacije so se razširile preko odprtega novinarskega projekta, ki zbira podatke o osebju, vpletenem v dejavnosti nadzora meja in priseljevanja. Vodstvo agencije in Ministrstvo za domovinsko varnost se po objavi poročil spopadata z notranjim nestrinjanjem in tveganji, ki jih objava takšnih informacij prinaša za operativno delo. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko javna izpostavljenost agentov privedla do nadlegovanja ali neposrednih groženj uslužbencem in njihovim družinam, medtem ko aktivisti vztrajajo, da je transparentnost nujna za preprečevanje zlorab pooblastil.

V Minneapolisu je najmanj šest zveznih tožilcev odstopilo s svojih položajev zaradi nestrinjanja z ravnanjem ministrstva za pravosodje ZDA po uboju Renee Good. Ministrstvo naj bi namesto preiskave uslužbenca službe ICE, ki je prejšnji teden ustrelil omenjeno žensko, usmerilo svoje vire v preiskavo njene vdovca in iskanje domnevnih povezav s kriminalnimi skupinami. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v televizijskem pogovoru za Fox News javno podvomil o legitimnosti zveznih preiskav v zvezni državi Minnesota. Frey je opozoril na nenadne odstopi vodilnih tožilcev in pravnikov, ki so pred tem obravnavali primere domnevnih goljufij v somalskih vrtcih. Ta preiskava je služila kot podlaga za napotitev skoraj 2.000 agentov službe ICE v mesto po navodilih Trumpove administracije. Politične napetosti v regiji so se stopnjevale po ostri retoriki predsednika Donalda Trumpa glede somalskih priseljencev, ki jih je označil z žaljivimi izrazi. Župan Frey poudarja, da množični odstopi strokovnega osebja na ministrstvu za pravosodje resno krnijo integriteto tekočih kazenskih postopkov in vzbujajo dvom o politični motiviranosti zveznih organov.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Čilsko sodišče je v torek oprostilo policijskega podpolkovnika Claudia Crespa, ki je bil obtožen streljanja na Gustava Gatico med množičnimi socialnimi nemiri leta 2019. Gatica, ki je bil takrat star 21 let, je zaradi strelov iz policijskega orožja oslepel na obe očesi, kar je postalo eden najbolj prepoznavnih simbolov policijskega nasilja v državi. Sodnica Cristina Cabello je v razsodbi navedla, da je bila uporaba sile zakonita oblika samoobrambe pred domnevno smrtonosnim napadom protestnikov. Dogodek se je zgodil 8. novembra 2019 v Santiagu v obdobju, ko so Čile pretresali siloviti protesti proti socialni neenakosti. Policija je bila takrat deležna ostrih kritik mednarodnih organizacij za človekove pravice zaradi pretirane uporabe solzivca in gumijastih nabojev. Po uradnih podatkih je med oktobrom 2019 in marcem 2020 v nemirih umrlo najmanj trideset ljudi, tisoči pa so bili poškodovani. Medtem ko se v Čilu soočajo s sodnimi epilogi dogodkov izpred let, grške oblasti v Serresu intenzivno preiskujejo sumljiv primer brutalnega pretepa 17-letnika. Forenzična poročila v Grčiji nakazujejo, da poškodb, ki vključujejo zlom lobanje in raztrganje aorte, ni mogla povzročiti le ena oseba. Preiskava se osredotoča na možnost vpletenosti več napadalcev, kar potrjujejo tudi izjave prič in video posnetki.

Zaradi pritiska ameriškega pravosodnega ministrstva je v Minnesoti odstopilo najmanj šest zveznih tožilcev. Pritisk se nanaša na obravnavo smrti 37-letne ženske, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Ministrstvo je zahtevalo, da se primer obravnava kot napad na uradne osebe.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi govora v tovarni Ford v Detroitu, ki naj bi razkrival težave njegove administracije. Soočil se je tudi z vprašanji lastnih volivcev glede groženj tujim zaveznikom. Med obiskom avtomobilskega obrata naj bi Trump pokazal sredinec zaposlenemu, ki ga je izzival glede Epsteinovih dosjejev. Nekdanji svetovalec je opozoril, da agresivni ukrepi proti priseljencem škodujejo Trumpovi politični podobi. Podatki kažejo, da Trump izgublja podporo nestanovitne volilne skupine, ki ga je podpirala leta 2024.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Jack Smith, posebni tožilec, bo 22. januarja javno pričal pred Odborom za pravosodje v predstavniškem domu. Donald Trump je z ukinitvijo dolgoletnega dela zveznih tožilcev povzročal padec morale. Odvetnik je opozoril, da bi se lahko kdo poškodoval zaradi Ivan Raiklina, ki je sledil zvezni tožilki in jo zasliševal pred zveznim sodiščem v Washingtonu.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Več ameriških igralcev in glasbenikov, med njimi Mark Ruffalo, Wanda Sykes in Ariana Grande, je na nedeljski podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazilo protest proti ameriški službi za priseljevanje in carino (ICE). Zvezdniki so na rdeči preprogi nosili priponke z napisi 'Be Good' ali 'Ice Out', s čimer so opozorili na nedavni incident, v katerem je bil ubit civilist. Simbolna gesta je bila posvečena Renee Good, 37-letni ženski iz Minnesote, ki so jo uslužbenci agencije ICE ustrelili 7. januarja. Po dostopnih podatkih so organi pregona posredovali po tem, ko naj bi Goodova z vozilom trčila v agenta. Udeleženci prireditve so s priponkami zahtevali večjo odgovornost vladnih služb in kritizirali njihove metode delovanja. K protestni akciji so se pridružili tudi Jean Smart in Natasha Lyonne, s čimer se je podelitev nagrad ponovno prelevila v prostor za politično izražanje. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil nove razprave o pooblastilih imigracijskih organov in uporabi smrtne sile pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Videoposnetek agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), ki je na zaledenelih tleh v Minneapolisu zdrsnil in padel, je postal viralen na družbenih omreži. Posnetek je pritegnil pozornost javnosti predvsem zaradi besedne igre med kratico agencije in angleško besedo za led, obenem pa je sprožil val satiričnih komentarjev na račun zveznih organov. Dogodek se je zgodil v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota, kjer so napetosti med lokalnim prebivalstvom in organi pregona že dlje časa povišane. Javnost je padec interpretirala v luči nedavnih dogodkov, saj je isti urad vpleten v preiskavo incidenta, v katerem je bil prejšnji teden ustreljen civilist. Kljub temu da posnetek sam po sebi prikazuje le manjšo nezgodo brez poročil o poškodbah, je v kontekstu ameriške priseljenske politike in delovanja agencije ICE sprožil širšo razpravo. Kritiki agencije so dogodek izkoristili za izražanje nezadovoljstva z delovanjem zveznih agentov v lokalnih skupnostih.

Sojenje Rouli Pispirigou na pritožbenem sodišču zaradi umora njene hčerke Georgine je bilo ponovno preloženo na 18. september. Pispirigou je bila že obsojena na dosmrtni zapor zaradi tega dejanja.

V središču Bristola in pred mestno hišo v Torontu so v soboto potekali napeti protesti in protiprotesti, ki so privedli do več aretacij. V Bristolu je policija pridržala osem oseb, od tega tri zaradi domnevnih napadov na policiste, potem ko so se v mestu zbrali pripadniki skupine Bristol Patriots in njihovi nasprotniki. Organi pregona so za preprečevanje nasilja med skupinama uporabili posebna pooblastila in vzpostavili varnostno razdaljo, operacija pa se je zaključila v popoldanskih urah, ko so se protestniki razšli. Podobni incidenti so pretresli tudi Toronto, kjer so se protestniki obmetavali z jajci, uporabljenim toaletnim papirjem in po nekaterih navedbah celo z urinom. Policija je morala posredovati, da bi preprečila stopnjevanje fizičnega nasilja med ideološko nasprotnimi tabori. Kanadski organi so poročali o kaotičnih razmerah, ki so za več ur ohromile delo v središču mesta. Dogodki v obeh mestih odražajo naraščajočo polarizacijo v družbi, ki se pogosto sprevrže v neposredne ulične konflikte. Britanska policija je poudarila, da so bili prisiljeni uporabiti dodatne vire za zagotavljanje javnega reda in miru, saj so se napetosti med desničarskimi skupinami in protirasističnimi aktivisti v preteklosti že večkrat sprevrgle v nasilne izgrede. Tokratni dogodki so neposredno povezani s širšimi težavami glede migracijske politike in družbenega nezadovoljstva, ki se v Veliki Britaniji stopnjujejo že več mesecev.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.