Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila nov val razprav z vzpostavitvijo spletnega mesta, ki interpretacijo dogodkov ob vdoru v Kapitol 6. januarja 2021 prikazuje v novi luči. Vsebine, ki po nekaterih ocenah vključujejo umetno inteligenco, dogodke opisujejo kot mirne patriotske proteste, medtem ko so demokrati obtoženi izvedbe dejanskega državnega udara s potrditvijo domnevno prirejenih volilnih rezultatov. Takšna retorika v javnosti in medijih sproža opozorila o nevarnosti zgodovinskega revizionizma in spodkopavanja zaupanja v demokratične institucije. Sočasno se je vodstvo službe za priseljevanje in carine (ICE) znašlo pod plazom kritik po tragičnem incidentu, v katerem je agent Jonathan Ross ustrelil 37-letno mater Renee Good. Tom Homan, Trumpov pooblaščenec za mejo, je v javnem nastopu opozoril, da bi lahko kritična retorika in protesti proti varnostnim organom privedli do novih tovrstnih incidentov. Kritiki te izjave označujejo za obliko zastraševanja in poskus utišanja nasprotovanja represivnim taktikam, ki jih izvaja trenutna oblast. Politični analitiki poudarjajo, da se Trumpova administracija vse bolj zanaša na taktike, ki so zgodovinsko značilne za avtoritarne režime. Z uporabo oboroženih agentov zveznih agencij za nadzor meja in domovinsko varnost naj bi skušali ustvariti ozračje strahu med volivci. Poleg notranjepolitičnih napetosti Trumpova zunanja politika ostaja nepredvidljiva, saj je več državam že zagrozil s potencialnimi ukrepi, medtem ko njegovi zagovorniki trdijo, da gre za uveljavljanje ameriške moči in suverenosti.

V Washingtonu in Minneapolisu se stopnjujejo politični pritiski po smrti Renee Nicole Good, 37-letne ameriške državljanke, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo ustreli agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Dogodek je sprožil val protestov po vsej državi in vnesel razdor v kongresne vrste, kjer demokrati in nekateri republikanci zahtevajo celovito preiskavo postopkov pod vodstvom administracije predsednika Donalda Trumpa. Kritike so usmerjene predvsem v agresivne deportacijske operacije, ki so v zadnjih dneh ohromile več ameriških mest. Župan Minneapolisa Jacob Frey je pozval Zvezni preiskovalni urad (FBI), naj v preiskavo vključi državne organe, saj dvomi v nepristranskost notranjega ministrstva pod vodstvom Kristi Noem. Slednja je dejanje pokojne nemudoma označila za "domači terorizem", čeprav videoposnetki in izpovedi prič kažejo na nejasne okoliščine njenega ravnanja z vozilom med poskusom aretacije. Frey je administracijo obtožil, da namesto ugotavljanja resnice raje širi vnaprej pripravljene politične narative, medtem ko je Noemova napovedala napotitev dodatnih agentov v mesto. Nenavadno oster odziv je prišel tudi s strani vplivnega konservativnega voditelja Tuckerja Carlsona, ki je kritiziral svoje politične zaveznike zaradi izkoriščanja tragedije za nabiranje političnih točk. Carlson je poudaril, da bi morala biti v ospredju človeška izguba matere petletnega otroka, ne glede na njena politična prepričanja ali poglede na vprašanje priseljevanja. Medtem ko se razmere v Minneapolisu zaostrujejo, kongresniki razpravljajo o morebitnih sankcijah za odgovorne v agenciji ICE in ministrstvu za domovinsko varnost.

V Minneapolisu so se razširili množični in ponekod nasilni protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good, mater treh otrok. Demonstranti so v petek zvečer vdrli v hotel v središču mesta, saj so se razširile govorice, da so v njem nastanjeni agenti zvezne službe. Med izgredi so protestniki razbijali okna, metali pohištvo in ovirali delovanje hotela, medtem ko so se prestrašeni gosti zatekli na varno. Župan Minneapolisa je ob tem zavrnil nove videoposnetke incidenta in kritiziral obnašanje agentov neposredno po streljanju. Administracija predsednika Donalda Trumpa je pokojno Goodovo označila za »domačo teroristko« in trdila, da je bila njena smrt posledica lastnih dejanj, kar je sprožilo ostre odzive strokovnjakov in politikov. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno razčlovečenje žrtve z namenom upravičevanja uporabe sile s strani zveznih organov. Demokrat Jake Auchincloss je v razpravi na televiziji Fox News ostro obsodil poskuse valjenja krivde na žrtev in poudaril, da premik vozila stran od agentov ne opravičuje usodnih strelov v obraz. Dogajanje stopnjuje napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado glede metod dela službe ICE. Medtem ko uradni viri poudarjajo zakonitost postopka, pričevanja in nekateri posnetki kažejo na kaotičen potek dogodkov, ki se je končal s smrtjo ameriške državljanke. Protesti v Minneapolisu so del širšega vala nezadovoljstva, ki se je po incidentu razširil po več ameriških mestih in ponovno odprl vprašanje pooblastil zveznih agentov pri izvajanju imigracijske politike.

V ameriških zveznih državah New Jersey in Minnesota sta se zgodila dva ločena incidenta s policijskim streljanjem, ki sta v javnosti sprožila val ogorčenja in političnih razprav. V kraju Piscataway v New Jerseyju so policisti po prijavi o napadu z nožem ustrelili moškega, ki jih je napadel z mačeto. Po vstopu v hišo so preiskovalci odkrili trupla moške matere ter starih staršev, edini preživeli pa je bil osumljenčev oče, ki je dogodek prijavil. Po besedah župana Briana Wahlerja gre za tragičen primer družinskega nasilja, ki je pretresel lokalno skupnost. Hkrati se stopnjujejo napetosti v Minneapolisu zaradi smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je skozi vetrobransko steklo avtomobila ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident je postal predmet ostre politične polarizacije, saj so se pojavili videoposnetki, ki po mnenju nekaterih analitikov izpodbijajo uradno različico o samoobrambi agenta. Medtem ko republikanski podpredsedniški kandidat JD Vance trdi, da je bil agent ogrožen, priče in kritiki opozarjajo, da je bila žrtev, sicer mati šestletnega otroka, ustreljena neizzvano. Dogajanje v Minneapolisu dodatno zapletajo navedbe o nepravilnem postopanju agentov po streljanju, saj naj bi ti preprečili zdravniško pomoč na kraju dogodka. Družina žrtve in aktivisti poudarjajo njeno vlogo v skupnosti ter zavračajo oznake o domnevnem ekstremizmu, ki so se pojavile v nekaterih konservativnih krogih. Razprava o policijskem nasilju in pooblastilih agencije ICE ostaja ena najbolj vročih tem v ameriškem političnem prostoru.

Po usodnem streljanju 37-letne Renee Nicole Good v Minneapolisu, ki jo je ubil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross, se je v Združenih državah Amerike razvnela ostra razprava o zakonitosti uporabe sile in retoriki političnih akterjev. Incident, v katerem je neoborožena mati treh otrok umrla pod streli agenta med poskusom odpeljevanja z vozilom, je razdelil ameriško javnost. Medtem ko nekateri medijski komentatorji, kot je Megyn Kelly, dejanje opravičujejo s trditvami, da je žrtev poskušala povoziti agenta, kritiki in priče opozarjajo na pretirano uporabo sile ter sporno komunikacijo administracije Donalda Trumpa, ki je žrtev označila za domačo teroristko še pred zaključkom preiskave. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je po dogodku sprejela nove ukrepe, s katerimi je omejila nenapovedane obiske kongresnikov v prostorih ICE. Po novem morajo člani kongresa svoj obisk najaviti vsaj sedem dni vnaprej, kar kritiki ocenjujejo kot poskus omejevanja nadzora nad delom agencije v času krize. Noemova se je pri tem sklicevala na varnostne incidente in potrebo po redu, vendar pa je pravna podlaga za takšno omejevanje postala predmet javnih in političnih sporov, zlasti po poročanju medija Politico o tihem uvajanju teh sprememb. Politična polarizacija se odraža tudi v medijskih soočenjih, kjer republikanski senatorji, kot je Markwayne Mullin, odločno zagovarjajo ravnanje agentov in administracije, medtem ko opozicija in del komentatorjev opozarjata na nevarno stopnjevanje retorike. Razprave na televizijskih mrežah, kot sta CNN in Fox News, razkrivajo globoke razkole glede interpretacije videoposnetkov dogodka. Medtem ko ena stran poudarja ogroženost uradnih oseb, druga stran opozarja, da uradni organi s predčasnimi obsodbami žrtve podpihujejo sovraštvo in onemogočajo objektivno preiskavo incidenta.

V Minneapolisu v zvezni državi Minnesota so pripadniki ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med izvajanjem operacije ustrelili 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil, ko je ženska s svojim vozilom domnevno blokirala pot agentom, ki so izvajali racijo v soseski s številčno somalsko-ameriško skupnostjo. Po navedbah organov pregona in objavljenih videoposnetkih je bila Goodova v vozilu približno štiri minute, preden so se agenti približali avtomobilu in zahtevali njen izstop. Novi posnetki z mobilnih telefonov, ki so jih pridobili ameriški mediji, kažejo trenutke pred streljanjem, ko je ženska v avtomobilu vztrajala kljub ukazom uradnih oseb. Po poročanju nekaterih virov naj bi se Goodova z vozilom premaknila proti agentu Jonathanu Rossu, ki je nato sprožil tri strele. Ženska je zaradi poškodb umrla na kraju dogodka, njena družina in priče pa izpodbijajo uradno različico dogodkov in trdijo, da dejanja agentov niso bila upravičena. Dogodek je sprožil množične proteste v mestu in ostre razprave o policijskih pooblastilih ter ravnanju zveznih organov. Medtem ko nekatere politične struje poudarjajo zakonitost postopka in domnevno napadalno naravo žrtve, kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile. Lokalne oblasti so v odziv na proteste že izvedle več deset aretacij zaradi domnevnega vandalizma in napadov na policiste.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo nove videoposnetke incidenta v Minneapolisu, v katerem je agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil pravno opazovalko Renee Nicole Good. Novi dokazi vključujejo posnetke z agentovega mobilnega telefona in nadzornih kamer, ki prikazujejo dogajanje pred streljanjem in neposredno po njem, ko je vozilo žrtve trčilo po prejetih strelih. Po navedbah ministrstva naj bi posnetki nakazovali, da je 37-letna ženska "zasledovala" zvezno operacijo, kar naj bi bil povod za spopad. Incident je sprožil obsežne proteste v Minneapolisu, kjer se je kljub temperaturam pod lediščem zbralo tisoče ljudi. Družina žrtve poudarja, da se je Renee Nicole Good na prizorišču ustavila zgolj z namenom podpore sosedom med operacijo ICE, kar je bila njena redna praksa kot pravne opazovalke. Zadnje besede žrtve, ujete na posnetku, so bile namenjene agentu v pomirljivem tonu, preden je ta sprožil strelno orožje. Objava posnetkov prihaja v času zaostrenih napetosti in kritik na račun administracije predsednika Trumpa ter vodstva ministrstva za domovinsko varnost. Medtem ko uradni organi poskušajo utemeljiti ravnanje agenta kot odziv na domnevno grožnjo, priče in javnost opozarjajo na nesorazmerno uporabo sile proti neoboroženi civilistki. Dogodek je močno polariziral ameriško javnost glede metod dela zveznih agentov in njihove odgovornosti.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Minneapolisu in številnih drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil med obsežno zvezno operacijo pregona priseljencev, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa. Medtem ko zvezni uradniki in predsednik Trump trdijo, da je šlo za samoobrambo, ker naj bi ženska z vozilom ogrožala agente, so lokalne oblasti v Minneapolisu po pregledu videoposnetkov te navedbe zavrnile in dejanje označile za nepremišljeno. Žrtev, mati treh otrok in ameriška državljanka, naj bi se po poročanju nekaterih virov po naključju zapeljala v blokirano ulico, po drugih navedbah pa je bila aktivistka, ki je skušala ovirati delo agentov. Politične napetosti v državi so se po dogodku močno zaostrile. Nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton je dejanje označila za »morilsko« in del prizadevanj administracije, da Ameriko preoblikuje v skladu s svojo »krutostjo«. Guverner Minnesote Tim Walz je prav tako kritiziral odločitev Bele hiše o namestitvi tisočev oboroženih zveznih agentov v državi, kar je že prvi dan vodilo v smrtno žrtev. Na ulicah Minneapolisa se je kljub mrazu zbralo na tisoče ljudi, protesti pa so se razširili tudi v druga mesta, kot je Detroit, kjer zahtevajo umik zveznih sil in pravico za pokojno. Dogodek je sprožil tudi ostre razprave o vlogi tehnoloških podjetij in medijskem poročanju. Pojavile so se kritike na račun podjetja Apple, ker je iz svoje trgovine odstranilo aplikacijo ICEBlock, ki je državljane opozarjala na lokacije agentov. Konservativni krogi medtem obtožujejo osrednje medije in demokratsko stranko, da poskušajo iz incidenta umetno ustvariti nove nerede, podobne tistim po smrti Georgea Floyda, ter da prikrivajo aktivistično ozadje ustreljene ženske. Preiskavo incidenta je prevzel zvezni preiskovalni urad FBI, medtem ko v Twin Cities številne šole ostajajo zaprte zaradi povečane aktivnosti agentov in nemirov.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost se sooča z vprašanji glede interpretacije videoposnetka, ki prikazuje trenutke pred usodnim streljanjem na Renee Good v zvezni državi Minnesota. Predstavniki ministrstva so ob objavi gradiva javno zatrdili, da dokazi govorijo sami zase, vendar so analitiki in javnost izrazili dvome o tem, katere zaključke je na podlagi posnetkov dejansko mogoče objektivno sprejeti. Dogodek ponovno odpira širšo razpravo o policijskih postopkih in uporabi smrtne sile v Združenih državah Amerike. Analiza videoposnetka je ključnega pomena za ugotavljanje upravičenosti uporabe strelnega orožja, saj so uradne trditve oblasti pogosto v navzkrižju z interpretacijami zagovornikov človekovih pravic. V primeru Renee Good ostaja nejasno, ali posnetek nedvoumno podpira uradno različico dogodkov ali pa pušča prostor za različne razlage o tem, kaj se je dogajalo v kritičnih sekundah pred streli. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko selektivna objava ali pristranska interpretacija vizualnih dokazov s strani državnih organov vpliva na javno mnenje še pred končano preiskavo. Primer v Minnesoti se vključuje v niz incidentov, ki spodbujajo zahteve po večji transparentnosti pri delu varnostnih organov. Čeprav ministrstvo vztraja pri svoji oceni, pomanjkanje jasnih odgovorov o okoliščinah streljanja povzroča dodatne napetosti v lokalni skupnosti in širše po državi. Preiskava incidenta se nadaljuje, pri čemer bo ključno, kako bodo neodvisni organi ocenili dostopne vizualne in forenzične dokaze.

V ameriškem mestu Minneapolis so se minulo soboto stopnjevale napetosti, potem ko so zvezni agenti onemogočili dostop skupini kongresnikov do prostorov urada za priseljevanje in carine (ICE). Incident se je zgodil v luči nacionalnega ogorčenja zaradi smrti Renee Nicole Good, ki jo je prejšnjo sredo med operacijo pregona priseljencev ubil agent Jonathan Ross. Kongresnica Ilhan Omar je javno opozorila, da so agenti z neustreznim ravnanjem in blokado dostopa kršili ustavno odgovornost članov kongresa za izvajanje nadzora nad zveznimi ustanovami. Uradna različica dogodkov navaja, da je agent Ross streljal v samoobrambi, ker naj bi žrtev s svojim vozilom poskušala pobegniti in ogroziti varnostnike, vendar so se v javnosti pojavili nasprotujoči si opisi dogajanja. Kritiki izpostavljajo, da nekateri mediji in uradne osebe ignorirajo okoliščine, v katerih se je Goodova znašla na prizorišču, medtem ko demokratski politiki dogodek označujejo za nepotrebno nasilje. Razprava v Združenih državah Amerike ostaja močno polarizirana, zlasti glede vprašanja legitimnosti uporabe sile s strani zveznih agencij v mestnih okoljih. Dogajanje v Minneapolisu je povezano s širšim nezadovoljstvom glede delovanja agencije ICE, ki je bilo dodatno podžgano z izjavami sekretarke za domovinsko varnost Kristi Noem. Ta je po streljanju pozvala k podpori agentom, kar je v določenih delih javnosti sprožilo val kritik zaradi domnevne neobčutljivosti na izgubo človeškega življenja. Primer Goodove tako ostaja v središču političnih razprav o reformi migracijske politike in odgovornosti zveznih organov pregona.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump posvaril Kubo in ji svetoval, naj sklene dogovor z ZDA, 'preden bo prepozno'. V ZDA so potekali protesti proti ICE zaradi smrti Renee Nicole Good. V Trumpovi domači državi Floridi se je zaradi 'nesramne korupcije' zmanjšala podpora predsedniku, medtem ko nekdanji Trumpov svetovalec opozarja, da se naftna igra v Venezueli ne izide po načrtih.

V ameriškem mestu Minneapolis se je v soboto zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so izrazili ogorčenje nad sredinim ubojem Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil agent zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE). Zbrana množica je vzklikala ime preminule in zahtevala odgovornost za dejanje zvezne agencije. Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, saj so organizatorji poročali o več kot tisoč načrtovanih protestnih dogodkih v različnih mestih Združenih držav Amerike. Protestniki so s pohodi po ulicah opozarjali na nasilne metode dela agencije ICE, ki je že dlje časa tarča kritik zaradi svojega ravnanja s priseljenci in uporabe sile. Demonstracije v Minneapolisu so potekale mirno, vendar pod močnim nadzorom policije, medtem ko se napetosti glede priseljenske politike v državi stopnjujejo. Dogodek predstavlja enega največjih mobilizacijskih trenutkov proti delovanju zveznih organov za priseljevanje v zadnjem obdobju. Aktivisti in lokalne skupnosti poudarjajo, da uboj Renee Nicole Good ni osamljen primer, temveč posledica sistemske agresivnosti agencije, ki deluje zunaj zadostnega civilnega nadzora. Po vsej državi se krepijo pozivi k reformi ali celo ukinitvi omenjene službe.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

V Minneapolisu in več drugih ameriških zveznih državah so se razširili nasilni protesti proti ameriški službi za imigracijo in carine (ICE) po objavi videoposnetka, ki prikazuje smrtonosno streljanje na 37-letno Renee Good. Ameriška državljanka je bila ubita med posredovanjem organov pregona, njene zadnje besede, namenjene policistu, pa so sprožile val ogorčenja v javnosti. Bela hiša je v prizadevanju za transparentnost objavila posnetek dogodka, ki je namesto pomiritve razmer dodatno podžgal demonstracije po vsej državi. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani imigracijske službe in zahtevajo korenite reforme v delovanju agencije ICE. Napetosti v mestu Minneapolis so po tragičnem dogodku dosegle vrhunec, saj se demonstracije vrstijo že več dni zapored. Lokalni organi pregona so poročali o številnih incidentih med protestniki in policijo, medtem ko se nemiri širijo tudi v druge regije, kjer javnost zahteva odgovornost vpletenih uradnikov. Gre za zadnjega v nizu incidentov, ki so v Združenih državah Amerike ponovno odprli vprašanje policijskega nasilja in pooblastil zveznih agencij pri obravnavi državljanov. Kljub objavi uradnih pojasnil s strani administracije, se javno mnenje nagiba k obsodbi postopka, kar otežuje prizadevanja za stabilizacijo razmer na ameriških ulicah. Dogajanje pozorno spremljajo tudi mednarodne organizacije za človekove pravice.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Guverner zvezne države Kolorado Jared Polis je sprožil val ogorčenja po napovedi, da razmišlja o pomilostitvi ali znižanju kazni nekdanji volilni uradnici Tini Peters. Petersova trenutno prestaja devetletno zaporno kazen zaradi vdora v volilni sistem okrožja Mesa leta 2021, kar je storila v okviru teorij zarote o prirejanju volilnih izidov v korist Donalda Trumpa. Polis je v pogovoru za medije izpostavil visoko starost obsojenke in vprašanje dejanske grožnje, ki jo 70-letnica predstavlja družbi, kar je označil za razlog za morebitno revizijo njene kazni. Napoved guvernerja je naletela na oster odpor drugih visokih uradnikov v zvezni državi, vključno z državno sekretarko Jeno Griswold. Kritiki poudarjajo, da bi bila izustitev Petersove iz zapora hud udarec za pravni red in zaupanje v volilni proces, saj je obsojenka v volilne prostore nalašč pretihotapila nepooblaščene osebe. To dejanje je bilo del širših prizadevanj Trumpovih privržencev, da bi dokazali neobstoječe nepravilnosti na predsedniških volitvah leta 2020. Politični analitiki opozarjajo, da se Polisova odločitev odvija v času povečanega pritiska republikanske baze in samega novoizvoljenega predsednika Trumpa, ki si je že pred tem neuspešno prizadeval za njeno pomilostitev. Čeprav guverner prihaja iz vrst demokratov, bi takšna poteza lahko resno zamajala politično enotnost znotraj stranke glede zaščite integritete volitev. Primer ostaja v središču pozornosti ameriške javnosti kot precedens za obravnavo akterjev, ki so aktivno spodkopavali demokratične institucije.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

Luigi Mangione se je vrnil na zvezno sodišče, kjer so njegovi odvetniki nadaljevali boj za preprečitev smrtne kazni v primeru umora izvršnega direktorja UnitedHealthcare. Odvetniki so izpodbijali obtožnico za umor in zahtevali izločitev ključnih dokazov.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po streljanju Renee Good s strani agenta ICE v Minneapolisu so se pojavili dvomi o uradni različici dogodkov. Nekdanji agent FBI je izrazil dvome o upravičenosti uporabe smrtonosne sile, pri tem pa se je skliceval na videoposnetek s telefona agenta ICE. V Philadelphii je šerif zagrozil z aretacijo agentov ICE, ki bi se lažno predstavljali kot organi pregona. Konservativni mediji so kritizirali odziv Trumpove administracije in Kristi Noem na streljanje.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Agent ameriške zvezne službe za imigracijo in carine (ICE) je v sredo v Minneapolisu med operacijo ustrelil 37-letno mater treh otrok, kar je sprožilo val protestov in napetosti po celotni državi. Po navedbah ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je agent streljal v samoobrambi, saj naj bi ženska skušala z vozilom zapeljati vanj. Lokalni uradniki so te navedbe uradno zavrnili in opozorili na nesorazmerno uporabo sile med izvajanjem zvezne akcije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti zaradi množičnih aretacij priseljencev, ki jih izvaja zvezna vlada. Protesti so se iz Minneapolisa razširili v več drugih ameriških mest, kjer demonstranti obsojajo dejanja zveznih agentov in zahtevajo odgovornost. Ministrstvo za domovinsko varnost je sporočilo, da je preiskava dogodka že v teku, vendar podrobnosti o identiteti agenta še niso razkrili. Pravni strokovnjaki trenutno preučujejo možnost kazenskega pregona zveznega agenta, kar odpira vprašanja o imuniteti zveznih uslužbencev pri izvajanju dolžnosti na lokalni ravni. Bela hiša se je zaradi dogodka znašla pod močnim pritiskom javnosti in lokalnih oblasti, ki zahtevajo večjo transparentnost pri delovanju službe ICE v njihovih skupnostih.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Po usodnem streljanju ameriške državljanke s strani agenta ICE v Minneapolisu so se napetosti še stopnjevale. Predsednik Trump se je ob soočenju z novinarji izogibal jasnim odgovorom glede dogodka. Poročali so, da so zvezni agenti izzivali protestnike, medtem ko je prisotnost vodje mejne službe na protestih sprožila vprašanja. Jimmy Kimmel in Stephen Colbert sta v svojih oddajah obravnavala streljanje, medtem ko se zdi, da je Trump po ogledu videoposnetka dogodka spremenil svoje stališče.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.