Mandatar za sestavo nove vlade Republike Srbske Savo Minić je v Banja Luki uradno predstavil seznam ministrskih kandidatov, ki vključuje pet novih imen v primerjavi s prejšnjim sklicem. Minić je na novinarski konferenci 17. januarja poudaril, da spremembe ne pomenijo kaznovanja dosedanjih ministrov, temveč željo po vnosu nove energije v delo kabineta. Med predlaganimi novinci izstopa tudi znani lokalni gospodarstvenik, kar nakazuje na morebiten večji poudarek na ekonomskem sektorju v prihodnjem mandatu. Predlog nove vlade sledi kratkemu obdobju politične negotovosti, potem ko je Minić le dva dni pred objavo novega seznama vrnil mandat, kar je sprožilo uradni razpust prejšnjega kabineta. Pričakovati je, da bodo novi ministri uradno imenovani in potrjeni že naslednji dan, s čimer bo entiteta dobila polno operativno izvršilno oblast. Kljub kadrovskim menjavam določen del ministrske ekipe ostaja nespremenjen, kar zagotavlja določeno mero kontinuitete pri izvajanju tekočih projektov. Sestava nove vlade Republike Srbske je bila pričakovana z zanimanjem, saj politične razmere v tej entiteti Bosne in Hercegovine pogosto vplivajo na stabilnost celotne države. Analitiki ocenjujejo, da bodo morali novi člani kabineta nasloviti predvsem gospodarske izzive in vprašanja, ki so povezana z delovanjem entitete v okviru ustavne ureditve Bosne in Hercegovine. Imenovanje nove vlade v Banja Luki tako predstavlja zaključek procesa rekonstrukcije izvršilne oblasti, ki ga je vodil Savo Minić.

Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Avstriji Siniša Bencun se je znašel v središču javnih kritik po srečanju z ministrico za gospodarstvo Unsko-sanskega kantona Samro Mehić. Razlog za razburjenje ni bila vsebina pogovora, temveč protokolarna ureditev veleposlanikovega urada, kjer je bila poleg uradne državne zastave Bosne in Hercegovine vidno razstavljena tudi zastava entitete Republika Srbska.

Savo Minić je vrnil mandat predsednika vlade Republike Srbske vršilki dolžnosti predsednice RS Ani Trišić Babić, vendar bo nemudoma ponovno imenovan za mandatarja. Kot razlog za to potezo je navedena rekonstrukcija vlade, s katero naj bi preprečili morebitno umetno krizo, ki bi jo povzročila tuja uprava.

Bivši reisu-l-ulema Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini Mustafa Cerić je s predlogom o ustanovitvi Bosanske pravoslavne cerkve (BPC) izzval ostre odzive med srbskimi politiki in predstavniki Srbske pravoslavne cerkve (SPC). Cerić je svojo pobudo utemeljil na prepričanju, da bi morala imeti Bosna in Hercegovina lastno avtokefalno pravoslavno cerkev, ki ne bi bila podrejena Beogradu, s čimer bi se po njegovem mnenju okrepila državna identiteta. Predstavniki Srbske pravoslavne cerkve in politično vodstvo Republike Srbske so predlog odločno zavrnili in ga označili za nevaren poskus spodkopavanja srbske identitete v državi. Kritiki Ceriću očitajo, da s takšnimi izjavami obuja duhove preteklosti, konkretno Neodvisne države Hrvaške (NDH) in Handžar divizije, ki sta med drugo svetovno vojno izvajali nasilje nad srbskim prebivalstvom. Spor je ponovno odprl globoka vprašanja o ustavni ureditvi in verski pripadnosti v BiH. Odzivi srbske strani poudarjajo, da je takšna retorika provokacija, ki ne prispeva k stabilnosti v regiji. Poudarjajo, da je pravoslavje v Bosni in Hercegovini nerazdružljivo povezano s srbskim patriarhatom ter da so poskusi ustvarjanja novih cerkvenih struktur po vzoru tistih v Črni gori ali Ukrajini v bosanskem kontekstu nesprejemljivi.

Demokratska partija socialistov (DPS) je ostro obsodila dejanje predsednika črnogorske skupščine Andrije Mandića, ki je čestital ob dnevu Republike Srbske, ki ga je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine razglasilo za neustavnega. V opozicijski stranki trdijo, da Mandić s tem dejanjem namerno krha dobrososedske odnose z Bosno in Hercegovino ter spodkopava črnogorsko pot v Evropsko unijo. Po njihovem mnenju takšna politika neposredno sramoti državo na mednarodnem prizorišču. DPS je hkrati pozvala preostale člane vladajoče večine, vključno s Gibanjem Evropa zdaj (PES) in premierjem Milojkom Spajićem, naj se opredelijo do Mandićevih ravnanj. Opozicija opozarja, da bodo v primeru molka vladajoče stranke postale neposredne sokrivke pri spodkopavanju ustavnega reda sosednje države. Mandićeva politika je bila v izjavi označena za nazadnjaško in antievropsko, kar po njihovem mnenju predstavlja resno grožnjo stabilnosti regije. Kritike letijo tudi na dejstvo, da Mandić svojo agendo izvaja z visokega državnega položaja, na katerega so ga postavile proevropske stranke. Politična napetost v Črni gori se tako stopnjuje, saj vprašanje priznanja praznikov Republike Srbske ostaja ena najbolj spornih točk v odnosih med Podgorico in Sarajevom. Incident bi lahko imel dolgoročne posledice za črnogorsko zunanjo politiko in njeno kredibilnost v očeh zahodnih zaveznic.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Delegaciji Republike Srbske in Republike Srbije sta v Banjaluki položili vence k novozgrajenemu osrednjemu spomeniku borcem Vojske Republike Srbske, ki so padli med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995. Dogodek je potekal v okviru obeleževanja dneva Republike Srbske, ki ga praznujejo v tej entiteti Bosne in Hercegovine. V imenu Srbije sta venec položila minister za pravosodje Nenad Vujić in minister za kulturo Nikola Selaković, s čimer sta poudarila tesne vezi med Beogradom in Banjaluko. Spomenik, ki je postavljen v središču mesta, je posvečen pripadnikom nekdanje Vojske Republike Srbske, ki so izgubili življenje v obrambno-domovinski vojni. Slovesnost ob polaganju vencev predstavlja del širšega programa praznovanja, ki v regiji pogosto sproža različne politične odzive zaradi ustavnopravnega statusa praznika. Prisotnost visokih predstavnikov srbske vlade potrjuje politično podporo Srbije vodstvu Republike Srbske pri obeleževanju njihovih ključnih zgodovinskih dogodkov.

V Republiki Srbski so 9. januarja 2026 ponovno obeležili dan entitete, čeprav je ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ta praznik že pred leti razglasilo za neustavnega. Osrednja proslava je potekala v Banja Luki, kjer je voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik poudaril, da je entiteta ustanovljena za večnost. Kritiki praznovanja opozarjajo, da datum 9. januar simbolizira začetek politike, ki je privedla do genocida in etničnega čiščenja nesrbskega prebivalstva med vojno v devetdesetih letih. Ustavno sodišče BiH je v svojih razsodbah izpostavilo, da je praznovanje na ta dan diskriminatorno do Bošnjakov in Hrvatov, saj sovpada s pravoslavnim verskim praznikom svetega Štefana in povzdiguje le eno izmed konstitutivnih etničnih skupin. Kljub jasnim sodnim prepovedim in opozorilom mednarodne skupnosti so oblasti v Republiki Srbski izvedle slovesnosti, ki vključujejo parade in politične govore, kar dodatno zaostruje politične napetosti v državi. Milorad Dodik je v svojem nagovoru ponovil retoriko o samostojnosti in neuničljivosti entitete, kar številni analitiki ocenjujejo kot neposreden napad na suverenost in ustavno ureditev Bosne in Hercegovine. Dogodek se vsako leto odvija ob strogih varnostnih ukrepih in v ozračju globokih nacionalnih delitev, ki še naprej ovirajo pot države v evroatlantske integracije.

V Banja Luki je potekala osrednja slovesnost ob dnevu Republike Srbske, ki je vključevala tradicionalni slovesni sprevod in versko obeležje. Praznovanje se je začelo s sveto arhijerejsko liturgijo v cerkvi Kristusa Odrešenika, ki jo je vodil patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirij ob spremstvu visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Dogodek predstavlja osrednji nacionalni praznik za srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kljub večletnim pravnim sporom glede njegove ustavnosti. Svečanega defileja in spremljajočih dogodkov so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske ter številni gostje iz Srbije. Med prisotnimi so bili srbski premier Đuro Macut in ministri srbske vlade, kar potrjuje tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Sprevod je vključeval različne enote policije in civilnega sektorja, kar naj bi simboliziralo enotnost in pripravljenost entitete na ohranjanje svoje avtonomije. Praznovanje 9. januarja ostaja vir napetosti v regiji, saj ga ustavno sodišče Bosne in Hercegovine šteje za neustavnega, ker naj bi diskriminiral nesrbsko prebivalstvo. Kljub temu so oblasti v Banja Luki ponovile, da bodo praznik še naprej obeleževale kot izraz volje srbskega naroda. Celotno dogajanje je spremljalo poostreno varovanje, slovesnost pa se je zaključila brez večjih incidentov.

V Banja Luki so s serijo dogodkov pod sloganom "Republika srbska mati junakov" obeležili dan Republike srbske. Osrednja proslava v prestolnici te entitete Bosne in Hercegovine je vključevala prisotnost visokih uradnikov, med katerimi je bila tudi uradna delegacija iz Srbije. Dogodek, ki ga srbske oblasti v Bosni in Hercegovini praznujejo 9. januarja, ostaja eden najbolj spornih političnih mejnikov v regiji. Uradne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega vrha Republike srbske in sosednje Srbije, kar dodatno poudarja tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Kljub prazničnemu vzdušju v mestu pa praznovanje poteka v senci odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki je praznik v preteklosti razglasilo za neustavnega, saj diskriminira nesrbsko prebivalstvo v entiteti. Varnostne razmere v mestu so bile med manifestacijami poostrene, vendar so dogodki minili brez večjih incidentov. Politični analitiki opozarjajo, da tovrstne proslave še naprej poglabljajo etnične in politične razkole znotraj države, hkrati pa predstavljajo izziv za mednarodno skupnost, ki bdi nad spoštovanjem daytonskega mirovnega sporazuma.

V Valjevu so zaradi težav, ki jih je povzročil sneg, razglasili izredne razmere. Več kot 10.000 ljudi je ostalo brez električne energije. Odločitev o razglasitvi izrednih razmer je bila sprejeta na seji Štaba za izredne razmere v Valjevu.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obisku v Trebinju potrdil, da je Srbija pripravljena investirati več kot 200 milijonov evrov v gradnjo novega letališča. Vučić je ob tem pozval pristojne institucije v Bosni in Hercegovini ter entiteti Republika Srbska, naj pospešijo postopke za izdajo potrebnih dovoljenj za začetek projekta. Po njegovih besedah gre za strateško naložbo, od katere srbska stran ne namerava odstopiti. Projekt gradnje letališča v Trebinju velja za ambiciozen infrastrukturni načrt, ki bi povezal to regijo s širšim mednarodnim prostorom, hkrati pa okrepil gospodarske in politične vezi med Srbijo in Republiko Srbsko. Kljub napovedim o visokih vlaganjih projekt ostaja odvisen od usklajevanja med različnimi ravnmi oblasti v Bosni in Hercegovini, kjer se pogosto pojavljajo vprašanja glede pristojnosti nad državnim premoženjem in zemljišči. Srbska stran pričakuje, da bodo birokratske ovire kmalu odpravljene, kar bi omogočilo prehod v fazo izvedbe.

Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela Željka Cvijanović, srbska članica Predsedstva BiH. V Trebinju je Vučić izjavil, da je Srbija zavezana dialogu in miru, a bo pripravljena braniti se pred potencialnimi agresorji. Pred obiskom Trebinja je Vučić obiskal tudi Manastir Svetog Vasilija Tvrdoškog i Ostroškog v Mrkonjićih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prispel v Mostar, kjer ga je sprejela članica Predsedstva BiH Željka Cvijanović. Med obiskom v Hercegovini bo Vučić obiskal tudi samostan Svetega Vasilija Tvrdoškega in Ostroškega v Mrkonjićih, skupaj z vodstvom Republike Srbske.

Predsednik Republike Srbske in vodja stranke SNSD Milorad Dodik je napovedal, da bo entiteta 9. januar, ki ga v Bosni in Hercegovini obravnavajo kot neustaven praznik, obeležila z vrsto prireditev pod geslom Živelo bo ognjišče. Po Dodikovih besedah želi Republika Srbska s praznovanjem poslati sporočilo miru in poudariti svojo zavezanost h gospodarskemu razvoju, vključno z gradnjo tovarn, avtocest, bolnišnic ter energetskih objektov. Dodik je v izjavi izpostavil, da je cilj teh prizadevanj zagotavljanje dolgoročne ekonomske in energetske stabilnosti za tamkajšnje prebivalstvo. Napovedi o praznovanju prihajajo v času zaostrenih političnih razmer v Bosni in Hercegovini, saj ustavno sodišče države praznovanje 9. januarja ocenjuje kot diskriminatorno do nesrbskega prebivalstva. Kljub pravnim zadržkom in nasprotovanju mednarodne skupnosti Dodik vztraja pri proslavi, ki jo razume kot simbol suverenosti entitete znotraj države. Retorika o ognjišču in gradnji infrastrukture služi utrjevanju notranjepolitične podpore in poudarjanju avtonomije Republike Srbske nasproti osrednjim oblastem v Sarajevu.

Predsednica opozicijske stranke Narodna fronta Jelena Trivić je javno opozorila, da naj bi oblastni organi v Republiki Srbski že začeli s pripravami na obsežno volilno goljufijo. Po njenih navedbah naj bi se nepravilnosti načrtovale na 136 voliščih, kjer bodo 8. februarja ponovili predčasne volitve za predsednika te bosansko-hercegovske entitete. Trivićeva trdi, da režim pod vodstvom vladajočih struktur uporablja uveljavljene mehanizme za potrditev svojega vpliva. Politična napetost v Republiki Srbski se pred ponovljenim glasovanjem stopnjuje, saj opozicija vztraja pri trditvah o sistemskih kršitvah volilne zakonodaje. Po mnenju Narodne fronte so ponovljene volitve ključnega pomena za demokratično legitimnost institucij, vendar opozarjajo, da brez strožjega nadzora ne bo mogoče zagotoviti poštenih rezultatov. Opozicija poziva mednarodne in lokalne opazovalce h povečani pozornosti na omenjenih lokacijah.

V Banjaluki je v starosti 91 let umrl profesor emeritus dr. Vladimir Lukić, ki je med letoma 1992 in 1993 opravljal funkcijo predsednika vlade bosansko-hercegovske entitete Republika Srbska. Novico o njegovi smrti je javnosti sporočila Univerza v Banjaluki, kjer je Lukić pustil pomemben akademski pečat kot prvi dekan tamkajšnje Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Lukićeva politična pot je bila tesno vpeta v obdobje vojne v Bosni in Hercegovini, ko je v kritičnih letih vodil vlado entitete pod vodstvom Radovana Karadžića. Poleg političnega delovanja je bil prepoznaven predvsem v akademskih krogih kot strokovnjak na področju geodezije. Njegovo delovanje v času oboroženih spopadov v regiji ostaja predmet različnih zgodovinskih interpretacij, povezanih z njegovo vlogo v takratnem političnem vrhu Republike Srbske.

Ministrstvo za delo in vprašanja borcev Republike Srbske je predstavilo uradno vizualno podobo in slogan za letošnje praznovanje dneva Republike Srbske, ki bo potekalo pod geslom »Živelo bo ognjišče« (Živjeće ognjište). Po navedbah ministrstva osrednje sporočilo slogana predstavlja zaobljubo o ohranitvi identitete ter izgradnji družbe miru, stabilnosti in razvoja. Vizualna podoba je bila zasnovana z namenom poudarjanja trajnosti entitete, pri čemer so oblasti izpostavile, da Republika Srbska ni začasna tvorba, temveč trajen dom srbskega naroda. Načrtovano praznovanje 9. januarja ostaja v središču političnih razprav, saj gre za datum, ki ga osrednje oblasti v Bosni in Hercegovini ter mednarodna skupnost pogosto označujejo za neustavnega. Kljub temu so v Banja Luki napovedali vrsto dogodkov, s katerimi bodo obeležili praznik, vključno s slovesno akademijo in parade, ki naj bi po mnenju organizatorjev krepile narodno enotnost in zavest o pomenu domačega ognjišča. Slogan »Živelo bo ognjišče« naj bi simboliziral odpornost in neomajnost prebivalstva v luči političnih pritiskov.

Srbska članica predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Cvijanović je v zadnjih izjavah poudarila, da se svetovna zavest glede razmer v Bosni in Hercegovini spreminja. Po njenih besedah v mednarodni skupnosti narašča razumevanje za težave, s katerimi se sooča država, ter za stališča Republike Srbske, ki po njenem mnenju zgolj brani svoje ustavne pristojnosti. Cvijanovićeva je ob tem kritizirala politične akterje v Federaciji BiH, češ da ne prepoznajo teh globalnih premikov in vztrajajo pri starih političnih vzorcih. Političarka je izpostavila, da mora Sarajevo priznati obstoj in avtonomijo Republike Srbske kot ključni pogoj za stabilnost države. Opozorila je, da ignoriranje realnosti v Sarajevu vodi v politično stagnacijo, medtem ko se po njenih trditvah tuji diplomati vse bolj zavedajo, da Republika Srbska ni vir težav, temveč subjekt, ki ščiti svoje pravice znotraj dejtonskega okvira. Izjave odražajo nadaljevanje napetosti med entitetama v BiH glede prihodnosti državne ureditve.

Oblasti Republike Srbske so podpisale nove pogodbe s kitajskim podjetjem China Overseas Engineering Group (COVEC) za gradnjo avtocestnih odsekov, ki bodo povezali Banjaluko z Beogradom. Projekt, katerega vrednost presega 500 milijonov evrov, bo v celoti financiran s posojili kitajskih bank. Gre za strateško naložbo entitete Bosne in Hercegovine, ki si prizadeva za boljšo infrastrukturno integracijo s sosednjo Srbijo. Naložba vključuje gradnjo ključnih cestnih povezav na ozemlju Republike Srbske, pri čemer so kitajski partnerji prevzeli vlogo glavnih izvajalcev in financerjev. Kritiki tovrstnih dogovorov pogosto opozarjajo na naraščajočo dolžniško odvisnost od Pekinga, vendar entitetsko vodstvo poudarja nujnost posodobitve prometne mreže za gospodarski razvoj regije. Projekt utrjuje prisotnost kitajskega kapitala na Zahodnem Balkanu, kjer so infrastrukturni projekti pod okriljem pobude Pas in pot vse pogostejši.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je uradno določila, da bodo ponovljeni predčasni izbori za predsednika Republike Srbske potekali v nedeljo, 8. februarja 2026. Odločitev se nanaša na 136 volišč v 17 volilnih enotah, kjer so bili rezultati predhodnega glasovanja razveljavljeni zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Ta korak sledi nujni seji komisije, ki je bila sklicana po temeljiti analizi kršitev, ki so zaznamovale prvotni volilni postopek. Ponovljeno glasovanje bo ključno za določitev naslednika na čelu te entitete, pri čemer se pričakuje oster politični boj med kandidati vladajoče koalicije in opozicije. Proces podrobno spremljajo tako domači kot mednarodni opazovalci, saj so predhodne nepravilnosti povzročile precejšnjo politično nestabilnost in nezaupanje v volilni sistem. Razpis novih volitev predstavlja poskus stabilizacije razmer in zagotovitve legitimnosti predsedniške funkcije v Republiki Srbski.

Tožilstvo BiH je vložilo obtožnico proti šestim nekdanjim pripadnikom Vojske in Policije Republike Srbske zaradi zločinov nad Bošnjaki v vasi Biljani pri Ključu. Sočasno je bila vložena obtožnica proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu pripadniku Armade BiH, zaradi vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti na območju Žepča.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Skupščina Kantona Sarajevo je sprejela zakon, ki omogoča financiranje sanacije nevarnega plazu na območju Curinih njiv. Nova zakonodaja dopušča uporabo namenskih sredstev za odpravljanje naravnih nesreč tudi v primerih, ko zemeljski plaz ogroža prebivalce ali premoženje znotraj kantona, čeprav se samo žarišče plazu nahaja zunaj njegovih meja, v tem primeru na ozemlju Republike Srbske. Po besedah premierja Nihada Uka je bil ta korak nujen za zaščito varnosti državljanov, saj prejšnji pravni okvirji niso predvideli financiranja posegov na ozemlju druge entitete. Zakon je bil sprejet po potrditvi proračuna Kantona Sarajevo za leto 2026, kar zagotavlja finančno podlago za začetek sanacijskih del. Gre za specifično pravno rešitev, ki naslavlja kompleksno upravno-politično ureditev Bosne in Hercegovine, kjer medentitetska meja pogosto ovira nujne infrastrukturne in varnostne posege. Lokalne oblasti poudarjajo, da je sanacija plazu na Curinih njivama prednostna naloga zaradi neposredne nevarnosti za stanovanjske objekte v Sarajevu.

V Banjaluki so ponudniki obrtniških storitev, vključno s frizerji, avtomehaniki in električarji, napovedali dvig cen svojih storitev za 10 do 15 odstotkov. Glavni razlog za ta korak je odločitev regulatorja o povišanju omrežnine v Republiki Srbski, ki se plačuje ob porabljeni električni energiji. Obrtniki pojasnjujejo, da so zaradi višjih vhodnih stroškov energije in materialov prisiljeni prilagoditi svoje cenike, da bi ohranili rentabilnost poslovanja. Ta val podražitev bo neposredno vplival na življenjski standard prebivalcev, saj gre za storitve, ki so nujne za vsakodnevno življenje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko trend poviševanja cen razširil tudi na druge sektorje gospodarstva v regiji, kar bi dodatno spodbudilo inflacijske pritiske. Lokalna javnost na napovedi odgovarja z zaskrbljenostjo, saj kupna moč prebivalstva ne sledi hitri rasti stroškov osnovnih storitev.

Ministrstvo za finance Republike Srbske bo v torek, 30. decembra, izplačalo decembrske pokojnine v skupnem znesku 168 milijonov KM, kar je predvideno pred novoletnimi in božičnimi prazniki.

Predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik je izjavil, da bo ohranil mir in stabilnost v Republiki Srbski.

Poslanka stranke Ujedinjena Srpska v Narodni skupščini Republike Srbske, Nikolina Šljivić, je objavila svojo diplomo, da bi ovrgla govorice o hitrem diplomiranju. Vendar pa je objava diplome povzročila nove polemike, saj naj bi bila diploma izdana v nedeljo, podpisal pa naj bi jo trgovec z diplomami. Šljivićeva je s pomočjo stranke prišla do pozicije v.d. namestnice direktorja v Republiški upravi za geodetske in imovinsko-pravne posle (RUGIP).

Slađan Jović je odstopil s položaja direktorja Železnic Republike Srbske. Kot njegov naslednik je bil imenovan Miodrag Mišić, narodni poslanik iz Doboja. Jović naj bi po odstopu prevzel novo funkcijo, vendar podrobnosti o tem niso znane.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da Republika Srbska čuti trajno hvaležnost Ruski federaciji in njenemu predsedniku Vladimirju Putinu za njun objektiven politični pristop do Republike Srbske v težkih časih, ki vključuje podporo mednarodnemu pravu in Daytonskemu mirovnemu sporazumu.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je napovedal kazenske ovadbe proti članom CIK BiH, ki naj bi izvajali politični teror. Napovedal je tudi, da bo njegova stranka zmagala na ponovljenih volitvah na tistih voliščih, kjer so bile volitve 23. novembra razveljavljene.

V Banjaluki bo danes potekal sestanek vladajoče koalicije Republike Srbske, ki mu bo sledila seja izvršnega odbora SNSD. Sestanek je sklican po odločitvi CIK o razveljavitvi volitev.

Narodna skupščina Republike Srbske je sprejela zakon o zaščiti zdravja prebivalstva pred tobačnimi in drugimi izdelki za kajenje. Zakon, ki bo začel veljati 1. avgusta naslednje leto, popolnoma prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih.

Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je razveljavila predčasne volitve za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih v 17 volilnih enotah. Razveljavitev je sledila ponovnemu štetju glasovnic. Zmagovalec volitev bo funkcijo opravljal manj kot eno leto, saj bodo oktobra prihodnje leto redne splošne volitve. Po končnih rezultatih je z nekaj tisoč glasovi prednosti zmagal Siniša Karan, kandidat vladajoče Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD).

Centralna volilna komisija BiH (CIK BiH) je na nujni seji sprejela odločitev o razveljavitvi predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih v 17 volilnih enotah. Dodik je odločitev CIK-a označil za sramotno.

V Republiki Srbski so potrdili tri primere 'super gripe', virusa, ki se širi po Evropi. Na Inštitutu za javno zdravstvo opozarjajo na previdnost, saj so med najbolj ogroženimi skupinami otroci in starejši, pri katerih se pojavljajo akutne respiratorne okužbe.

Predsednik SNSD Milorad Dodik je izjavil, da izpostavljanje ustaškega pozdrava "Za dom spremni" na nogometni tekmi in pomanjkanje obsodbe tega dejanja kažeta, da Hrvaška ni izstopila iz vrtinca sovraštva do Srbov. Dodal je, da tisti, ki propagirajo ta pozdrav, se izpisujejo iz civilizacije in vpisujejo v barbarstvo.

Profesor Branko Blanuša je sprejel kandidaturo za predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). O tem naj bi se uradno odločalo na skupščini SDS v Banjaluki 28. decembra. Kandidaturo je potrdil tudi Radulović, ki verjame, da bo celotna stranka podprla Blanušo. V skladu s statutom SDS predsednik stranke ne more biti hkrati tudi predsednik Republike Srbske, kar odpira vprašanja o priznavanju poraza na volitvah.

Cena električne energije za prebivalce Republike Srbske se bo s 1. februarjem 2026 zvišala za 10 odstotkov, je za "Nezavisne novine" povedal Vladislav Vladičić, predsednik Regulatorne komisije za energetiko RS.

V naselju Stupina v občini Šipovo v Bosni in Hercegovini je bil pri kravi potrjen primer antraksa. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Republike Srbske je o tem obvestilo javnost. Pristojne veterinarske službe so že na terenu in izvajajo nujne ukrepe za zajezitev širjenja te nevarne bolezni.

V vladajoči koaliciji v Republiki Srbski so se zaostrili odnosi, saj funkcionarka SNSD Sanja Vulić obtožuje koalicijske partnerje izkoriščanja in kraje ljudi. Te izjave so ponovno odprle vprašanje stabilnosti vladajoče koalicije v tej bosanskohercegovski entiteti.

Milorad Dodik, voditelj SNSD, je izjavil, da nekdanji ameriški ambasador v BiH, Michael Murphy, tudi po odhodu iz države nadaljuje z napadi na Republiko Srbsko in njega osebno. Dodal je, da to dokazuje, da Murphyjev mandat ni bil diplomatski, temveč ideološki in sovražen do vsega srbskega.

Podpredsednik Stranke demokratičnega napredka (PDP) Igor Crnadak je sporočil, da vrh stranke ni dosegel enotnega stališča glede ustanovitve gibanja Sigurna Srpska. Poudaril je, da so nekateri medijski nastopi in trditve v zvezi s tem neresnični. Crnadak je tudi pozval k velikemu dogovoru opozicije in enotnosti znotraj PDP.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je zavrnila zahtevo Srbske demokratske stranke (SDS) za ponovno štetje glasov na 140 voliščih v Doboju, Zvorniku, Laktaših, Bratuncu, Prijedoru, Ugljeviku, Višegradu in Kozarski Dubici. S tem je Siniša Karan uradno potrjen kot predsednik Republike Srbske.

Šole v Republiki Srbski so prejele grozilna sporočila, v katerih je navedeno, da je na šolskih dvoriščih nameščen eksploziv. Zahtevajo plačilo v bitcoinih, da bi preprečili eksplozijo. Sporočila so podpisana z 'Mi smo ratnici Islamske države'. V nekaterih šolah se je pouk že začel nemoteno izvajati.

Srbska demokratska stranka (SDS) je sprejela odločitev, da bo Branko Blanuša, ki je že kandidiral na predčasnih volitvah, ponovno kandidat za predsednika Republike Srbske na splošnih volitvah leta 2026. SDS bo s tem predlogom nagovoril tudi druge opozicijske stranke.

Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je zavrnila trditve nekaterih medijev, da oblast v Republiki Srbski gradi tesnejše odnose s Hrvaško kot s Srbijo, in dodala, da je Srbija najpomembnejši in najbolj naraven opora za Republiko Srbsko. Izpostavila je, da so tovrstne trditve neresnične in predstavljajo podtikanja.

Predsednik Republike Srbske v BiH, Milorad Dodik, je izjavil, da je bil govor Vladimirja Putina na Münchenski varnostni konferenci leta 2007 preroški. Dodik meni, da se Putinova opozorila iz tistega časa danes uresničujejo.

Siniša Karan, kandidat Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), je zmagal na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske, entitete Bosne in Hercegovine. Končne rezultate je potrdila državna volilna komisija v BiH, vendar še niso uradni in so možne pritožbe.