Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike za zdaj odložile načrtovano vojaško posredovanje v Iranu, saj so prejele poročila o zmanjšanju števila usmrtitev in nasilja nad protestniki. Trump je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal razvoj dogodkov v Teheranu, vendar vojaške možnosti še ni v celoti izključil. Do spremembe tona prihaja po stopnjevanju napetosti, ko je Washington prejel neuradne, a spodbudne izjave iranskih oblasti o umirjanju razmer na terenu. Medtem ko se razmere v Iranu zdijo nestabilne, je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal preiskavo domnevnih odlivov velikih vsot denarja s strani iranskega vodstva. Po poročanju tujih medijev naj bi iranski uradniki v zadnjih dveh dneh iz države prenesli približno 1,5 milijarde dolarjev, kar v Washingtonu razumejo kot znak morebitne priprave na kolaps režima ali poskus zavarovanja premoženja pred morebitnimi sankcijami. ZDA bodo prek finančnih kanalov sledile tem denarnim tokovom, da bi preprečile financiranje destabilizacijskih dejavnosti. Na svetovnih trgih je umiritev Trumpove retorike povzročila padec cen nafte, saj se je zmanjšal strah pred takojšnjim oboroženim spopadom na Bližnjem vzhodu. Borzni indeksi v Aziji so ob koncu trgovanja kazali mešane rezultate, vlagatelji pa ostajajo previdni. Trump je v nedavnem intervjuju omenil tudi iranskega prestolonaslednika Rezo Pahlavija, ki živi v izgnanstvu, in ga označil za spoštovanja vredno osebnost, vendar je izrazil dvom o njegovi dejanski podpori znotraj Irana, če bi prišlo do menjave oblasti.

Varnostni svet Združenih narodov bo v četrtek, 15. januarja, na zahtevo Združenih držav Amerike opravil nujno zasedanje o razmerah v Iranu. Predstavništvo Somalije, ki v januarju predseduje Varnostnemu svetu, je potrdilo, da bo srečanje potekalo ob 23. uri po srednjeevropskem času v okviru razprave o razmerah na Bližnjem vzhodu. Pobuda za zasedanje prihaja po stopnjevanju napetosti v državi, kjer so se protesti sprevrgli v oborožene spopade med demonstranti in varnostnimi silami. Ameriška administracija je zahtevo za srečanje podkrepila s podatki o nasilnem zatiranju nemirov in morebitni destabilizaciji regije. Po dostopnih informacijah so se spopadi v Iranu močno zaostrili, kar je sprožilo mednarodno zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic in varnosti civilistov. ZDA so ob tem že začele s premiki svoje letalonosilke iz Južnokitajskega morja proti Bližnjemu vzhodu, kar dodatno kaže na resnost položaja. Ruski in drugi diplomatski viri so potrdili prejem zahteve, vendar končni dnevni red seje še ni v celoti usklajen. Pričakuje se, da bodo nekatere članice Varnostnega sveta izrazile pomisleke glede vmešavanja v notranje zadeve suverene države, medtem ko bodo zahodne zaveznice vztrajale pri nujnosti ukrepanja zaradi kršitev temeljnih svoboščin. Rezultat zasedanja bo odvisen predvsem od stališč stalnih članic s pravico veta.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.