V Kijevu so se v soboto sestali varnostni svetovalci ključnih zaveznic Ukrajine, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike. Na srečanju, ki ga je vodil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so sodelovali predstavniki petnajstih držav, med njimi Velike Britanije, Francije in Nemčije, pa tudi delegati Evropske unije, Nata in Kanade. Glavni namen pogovorov je priprava dokumentacije za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, pri čemer naj bi bil osnutek sporazuma že devetdesetodstotno usklajen. Ukrajinska stran v sodelovanju s partnerji pripravlja večstranski okvirni sporazum o varnostnih jamstvih, ki predvideva ukrajinske sile kot prvo linijo obrambe, namestitev evropskih vojakov v državi ter ameriško podporo kot zadnje zagotovilo varnosti. Pogajanja se bodo prihodnji teden nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali vojaški predstavniki in voditelji evropskih držav. Zelenski je ob tem poudaril, da si prizadeva za vrh na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja, vendar je obenem ponovil odločnost, da se bo Ukrajina še naprej borila, če diplomatska prizadevanja ne bodo obrodila ustreznih sadov.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih držav zaveznic, vključno s predstavniki Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Kanade, Japonske ter delegacijami Evropske unije in zveze Nato. Osrednja tema pogovorov je bil mirovni načrt pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja poudaril, da so dokumenti o varnostnih jamstvih v devetdesetih odstotkih že pripravljeni in da so bili posredovani vsem sodelujočim partnerjem. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala prihodnji teden v Parizu, kjer se bodo najprej sestali predstavniki vojaških sektorjev, nato pa še voditelji evropskih držav. Zelenski je izrazil upanje, da bodo končna besedila o varnostnih jamstvih dorečena prav na torkovem srečanju v francoski prestolnici. Ukrajinski načrt predvideva večstranski okvirni sporazum, kjer bi ukrajinske sile predstavljale prvo obrambno linijo, ob podpori evropskih enot na terenu in ameriških jamstvih v ozadju. Kljub intenzivnim pogovorom je ukrajinski predsednik jasno opozoril, da se bo Ukrajina še naprej borila, če mirovna prizadevanja ne bodo obrodila sadov pod sprejemljivimi pogoji. Srečanje v Kijevu je nekoliko zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki je potekal istega dne, vendar so pogovori o Koaliciji voljnih, ki jo sestavlja približno 30 držav, nemoteno napredovali proti cilju, da se voditeljski vrh v ZDA izvede še pred koncem januarja.

Predsednik Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe Vasila Maliuka. Razlog za zamenjavo je bila reorganizacija pred Zelenskijevim obiskom v Parizu, kjer naj bi dokončno potrdili sporazume.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih evropskih držav, Kanade ter predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti najnovejše različice načrta za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje, ki se ga je na daljavo udeležil tudi posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je bilo namenjeno predvsem pripravi na prihajajoči vrh "koalicije voljnih" v Franciji. Ukrajinski pogajalec Roustem Oumerov je poudaril, da so se pogovori osredotočali na varnostna jamstva, gospodarska vprašanja in določitev zaporedja prihodnjih korakov za dosego trajnega miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izpostavil tri ključne točke: varnost, obnovo in mir. Ob tem je opozoril, da ima Ukrajina pripravljen alternativni načrt ukrepanja, če bi Rusija poskušala blokirati pogajanja ali zavrniti mirovni sporazum. Čeprav so se pogovori odvijali v senci vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, so ukrajinski predstavniki zagotovili, da med Kijevom in evropskimi partnerji ni nesoglasij glede zaščite ukrajinskih interesov. Nadaljevanje diplomatskih prizadevanj je predvideno za januar, ko se bodo srečanja nadaljevala v Parizu in Združenih državah Amerike.

V Kijev je prispela številčna delegacija visokih svetovalcev za nacionalno varnost iz več evropskih držav ter predstavnikov ključnih mednarodnih struktur. Namen obiska je priprava in usklajevanje krovnih varnostnih dokumentov, ki bodo določali prihodnje sodelovanje med Ukrajino in zahodnimi zaveznicami. O prihodu delegacije je v soboto, 3. januarja 2026, javnost obvestil ukrajinski minister za obrambo in sekretar Sveta za nacionalno varnost in obran (SNBO) Rustem Umerov. Srečanje predstavlja nadaljevanje prizadevanj za stabilizacijo regije in krepitev obrambnih vezi, ki so se intenzivirale v zadnjem letu. Obisk se osredotoča na operativno izvajanje varnostnih jamstev in usklajevanje strategij v luči dolgotrajnega konflikta. Delegacija bo z ukrajinskimi uradniki razpravljala o konkretnih načrtih za obrambno pomoč in integracijo v zahodne varnostne sisteme, kar je neposreden odgovor na potrebo po spremembi evropske strategije, ki bi preprečila dolgotrajno izčrpavajočo vojno.

V ukrajinsko prestolnico je prispela številčna delegacija svetovalcev za nacionalno varnost iz 15 evropskih držav in predstavnikov mednarodnih organizacij. Obisk, o katerem je poročal ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov, je namenjen poglobljenim pogovorom o trenutnih varnostnih in gospodarskih vprašanjih, s katerimi se spopada država v vojni. Osrednji cilj srečanja je usklajevanje nadaljnjih korakov v okviru tako imenovane »koalicije voljnih«. Udeleženci delovnega obiska se bodo posvetili pripravi in usklajevanju okvirnih dokumentov, ki bodo podlaga za prihodnje sodelovanje med Ukrajino in njenimi partnericami. Delegacije načrtujejo vzpostavitev trdnejših mehanizmov za zagotavljanje vojaške pomoči in dolgoročne stabilnosti regije. Ta srečanja so ključna za zagotavljanje enotnosti med zaveznicami, saj omogočajo neposreden vpogled v potrebe ukrajinske obrambe in gospodarstva na terenu.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

Vodja turške Nacionalne obveščevalne službe (MIT) Ibrahim Kalın je v Ankari gostil ukrajinskega obrambnega ministra Rustema Umerova. Na srečanju sta visoka predstavnika razpravljala o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini ter o trenutnem stanju in perspektivah pogajanj med Moskvo in Kijevom. Turčija se s tem srečanjem ponovno uveljavlja kot ključna posrednica v regiji, ki ohranja odprte komunikacijske kanale z obema sprtima stranema. Umerov in Kalın sta se osredotočila na strateška vprašanja regionalne varnosti in humanitarne vidike vojne. Ankara si že od začetka ruske agresije prizadeva za vzpostavitev pogojev za trajno premirje, pri čemer izkorišča svoj specifičen položaj članice zveze Nato, ki hkrati vzdržuje gospodarske stike z Rusko federacijo. Podrobnosti o morebitnih novih mirovnih pobudah po srečanju niso bile javno razkrite, vendar pogovori nakazujejo na stopnjevanje diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem video nagovoru izpostavil nujno potrebo po posredovanju Turčije za obnovo procesov izmenjave vojnih ujetnikov z Rusko federacijo. Po njegovih besedah se sekretar Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustem Umerov trenutno nahaja v Turčiji, kjer vodi pogovore s turškim zunanjim ministrom in predstavniki obveščevalnih služb. Glavni cilj teh diplomatskih prizadevanj je doseči dogovor o vrnitvi ukrajinskih vojakov, ki so v ruskem zajetju. Ukrajinska stran si prizadeva izkoristiti strateški položaj Turčije kot ključne posrednice med Kijevom in Moskvo. Zelenski je poudaril, da je pomoč Ankare ključnega pomena za premagovanje zastojev pri humanitarnih vprašanjih, ki so nastali v zadnjem obdobju konflikta. Diplomatska misija pod vodstvom Umerova odraža visoko stopnjo prioritete, ki jo Ukrajina namenja vprašanju ujetnikov v okviru širših varnostnih in obrambnih pogajanj.

Predsednik turške Nacionalne obveščevalne organizacije (MİT) İbrahim Kalın se je v Ankari sestal s sekretarjem ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustemom Umerovom. Ključni poudarek njunega srečanja je bil namenjen iskanju diplomatskih poti za končanje konflikta v Ukrajini ter obravnavi regionalnih in globalnih posledic vojne. Sogovornika sta podrobno razpravljala o trenutnih varnostnih razmerah na bojiščih in o konkretnih korakih, ki bi lahko vodili do trajnejšega miru v regiji. Poleg strateških vprašanj sta Kalın in Umerov posebno pozornost namenila humanitarnim vidikom vojne, predvsem vprašanju izmenjave vojnih ujetnikov. Turčija, ki od začetka ruske agresije igra vlogo nevtralnega posrednika, si s tovrstnimi diplomatskimi aktivnostmi prizadeva ohraniti komunikacijske kanale med Kijevom in Moskvo. Srečanje v turški prestolnici potrjuje nadaljnja prizadevanja Turčije za deeskalacijo napetosti in iskanje rešitev, ki bi omogočile ustavitev sovražnosti v Ukrajini.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v Ankari sprejel sekretarja ukrajinskega Sveta za nacionalno varnost in obrambo Rustema Umerova. Na srečanju v turški prestolnici sta sogovornika razpravljala o vprašanjih nacionalne varnosti in nadaljnjem sodelovanju med državama v luči trajajočih regionalnih napetosti. Sestanek predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj Turčije, ki si prizadeva ohraniti vlogo posrednice med Kijevom in Moskvo ter hkrati krepiti strateške vezi z Ukrajino. Uradna Ankara podrobnosti o vsebini pogovorov ni razkrila, vendar pa srečanje na tako visoki ravni kaže na pomen usklajevanja varnostnih politik med Turčijo in Ukrajino. Turčija, ki je članica zveze NATO, vseskozi podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine, hkrati pa vzdržuje odprte komunikacijske kanale z Rusko federacijo. Obisk Umerova potrjuje tesno obrambno in politično sodelovanje, ki se je v zadnjih letih še dodatno poglobilo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Ukrajinska in ameriška delegacija sta se na Floridi dogovorili o pripravi srečanja med Zelenskim in Trumpom v Washingtonu januarja 2026. Zelenski je izjavil, da je Ukrajina na srečanju s Trumpom dobila obsežna varnostna zagotovila. Vrhovni svet v Ukrajini je bil do pogovorov med Zelenskim in Trumpom skeptičen.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtu za končanje rusko-ukrajinskega konflikta. Zelenski je Trumpa povabil, da obišče Ukrajino in podpre mirovni sporazum. Trump je dejal, da mirovni načrt Zelenskega ne bo imel pomena, dokler ga on ne bo odobril. Zelenski ocenjuje, da Rusija ne želi končati vojne.

Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom "v bližnji prihodnosti" in izrazil upanje na preboj v mirovnih pogajanjih pred novim letom. Po nekaterih poročilih naj bi se srečala že to nedeljo v Mar-a-Lagu, kjer naj bi razpravljala o miru z Rusijo, ozemlju in varnostnih jamstvih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo srečal z Donaldom Trumpom na Floridi, v Trumpovem posestvu Mar-a-Lago, da bi razpravljala o miru z Rusijo. Govorila naj bi tudi o ozemlju in varnostnih jamstvih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se je z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod, Weikoffom, in zetom predsednika Trumpa, Kushnerjem, pogovarjal o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje je trajalo približno eno uro, pogovarjali pa so se o različnih oblikah, srečanjih in časovnicah.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina sodeluje z ZDA pri mirovnih prizadevanjih in da je ključno zagotoviti, da Rusija ne bo ovirala teh prizadevanj. Poudaril je tudi pomembnost dodatnega pritiska na Moskvo. Medtem so v ruskem napadu umrle tri osebe, zaradi ruskih zračnih napadov pa so bila v Kijevu, Kijevski in Dnjepropetrovski oblasti uvedena izredna izključenja električne energije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po pogajanjih v ZDA javno predstavil osnutek mirovnega načrta, ki obsega 20 točk in se nanaša na končanje ruske agresije. Zelenski pričakuje hiter odgovor Moskve in poziva k srečanju na najvišji ravni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da so pogajanja z ZDA in evropskimi državami, katerih cilj je končati skoraj štiri leta trajajočo vojno z Rusijo, zelo blizu konkretnemu rezultatu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bil zaključen glavni sklop dokumentov, potrebnih za dosego mirovne rešitve konflikta v Ukrajini. Napovedal je tudi, da se bo ukrajinska delegacija, ki je sodelovala v pogovorih, kmalu vrnila iz Združenih držav, nakar se bo seznanil s poročilom o izidih srečanja v Miamiju.

Tulsi Gabbard je opozorila, da si močni tuji zavezniki želijo ZDA potegniti v vojno z Rusijo. Kritizirala je tudi Reutersovo poročanje o Rusiji, češ da gre za laži in propagando. Nekdanji direktor nacionalne obveščevalne službe Donalda Trumpa se ne strinja z Evropo in Natom glede Putinovih ciljev v Ukrajini, saj meni, da Putin nima možnosti zavzeti celotne države.

Britanski premier Keir Starmer se je s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom pogovarjal o Ukrajini in Gazi v telefonskem pogovoru, ki bo verjetno njun zadnji v letu 2025.

Direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe je izjavila, da ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da Rusija nima sposobnosti osvojiti Ukrajine, kaj šele Evrope. Pojasnila je, da ne podpirajo stališč EU in Nata, da Rusija načrtuje invazijo ali osvojitev Evrope.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, je izrazil zadovoljstvo z napredkom pogovorov o vojni v Ukrajini, ki so potekali v Miamiju med ameriškimi, evropskimi in ukrajinskimi predstavniki. Vodja ukrajinske pogajalske skupine, Rustem Umerov, je napovedal nadaljevanje srečanj z ameriško delegacijo.

Ukrajinski minister za obrambo, Rustem Umerov, je na srečanju z direktorjem FBI, Christopherjem Patélom (ali Käshem Patélom, glede na vir), domnevno zahteval, da ameriška stran posreduje pri Nacionalnem protikorupcijskem uradu Ukrajine (NABU) v okviru preiskave, povezane z poslovnežem Timurjem Mindičem. Po poročanju naj bi Umerov želel zaščito pred delovanjem NABU v zvezi s korupcijskim primerom Mindiča. Pogovori naj bi potekali preko turških kanalov.

V Miamiju so potekali novi pogovori o vojni v Ukrajini, kjer so se zbrali ruski, ukrajinski in evropski pogajalci pod okriljem ZDA. Zelenski je pozval ZDA k večjemu pritisku na Rusijo za končanje konflikta. Ukrajina, ZDA in evropski partnerji so se dogovorili o naslednjih korakih v pogovorih o Trumpovem mirovnem načrtu za Ukrajino. Ukrajinska vojska je sporočila, da se bori proti ruskemu napadu v severovzhodni regiji Sumi.

Svetovalec Vladimirja Putina je ocenil predloge Ukrajine in Evrope glede mirovnega sporazuma kot nekonstruktivne. Rusija bo ocenila, kaj lahko sprejme iz predlogov ZDA po pogovorih v Miamiju. Ruske sile so vdrle v regijo Sumi in odpeljale okoli 50 civilistov v Rusijo. Generalni sekretar NATO, Mark Rute, meni, da je Vladimir Putin glavna ovira za mir v Ukrajini. ZDA so ocenile pogovore z Ukrajino in Evropo o končanju vojne kot konstruktivne.

ZDA so predlagale neposredne pogovore med ZDA, Rusijo in Ukrajino, kar bi lahko pomenilo novo fazo v pogajanjih za končanje vojne. V Miamiju so potekala srečanja ruskih, ukrajinskih in evropskih pogajalcev s posredovanjem ameriških odposlancev. Donald Trump pa se pri težavnih diplomatskih nalogah zanaša na svojega zeta Jareda Kushnerja.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov se sooča z naraščajočimi kritikami zaradi pomanjkljivosti v zračni obrambi in logistiki. Putin je izjavil, da Rusija ne bo napadala drugih držav, če jo bodo obravnavali s spoštovanjem, in zatrdil, da je pripravljen končati vojno v Ukrajini mirno. Kljub temu je Kremelj zavrnil ameriški mirovni načrt za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Kijev podpira predlog Združenih držav Amerike o trilateralnem srečanju Ukrajine, ZDA in Rusije na ravni svetovalcev za nacionalno varnost.

Volodimir Zelenski je izjavil, da so ZDA predlagale neposredne pogovore med Ukrajino in Rusijo, ki naj bi se prvič po šestih mesecih srečali v Miamiju. Pogovori naj bi bili namenjeni iskanju rešitev za končanje vojne, možna pa je tudi prisotnost evropskih predstavnikov.

Po navedbah ameriškega novinarja Seymourja Hersha naj bi Združene države Amerike načrtovale ustanovitev posebnega sklada za obnovo Ukrajine, pri čemer naj bi si ZDA prizadevale zagotoviti polovico dobička podjetij, ki bodo sodelovala pri obnovi. Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff in zet Donalda Trumpa, Jared Kushner, naj bi vodila ta prizadevanja. Izbira izvajalcev in razdelitev finančnih sredstev naj bi potekala pod njunim nadzorom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Berlinu opravil novo rundo pogovorov z ameriškimi odposlanci glede mirovnih pogajanj za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. ZDA so obljubile neopredeljena varnostna jamstva Ukrajini kot del mirovnega sporazuma.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Rusija je izključila možnost ozemeljskih odstopanj v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajina in 34 drugih držav so uradno odobrile načrte za ustanovitev organa za izplačilo odškodnin za škodo, ki jo je Rusija povzročila v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Zelenski in predsednica Moldavije Sandu sta razpravljala o sočasnem in usklajenem napredku pri vstopu v EU. Evropa je izrazila vizijo mirne rešitve konflikta, ki vključuje oblikovanje rednih enot EU na ozemlju Ukrajine.

V Berlinu so potekala pogajanja o Ukrajini, na katerih so sodelovali predstavniki ZDA, Ukrajine in evropski partnerji. Razpravljali so o možnostih premirja in prihodnosti Ukrajine, vendar izid pogajanj ostaja negotov. Evropa stoji ob strani Ukrajini, saj Trumpovi ljudje niso več zavezniki. Merz želi zaščititi ukrajinskega predsednika pred njimi.

Na srečanju v Nemčiji so evropski voditelji, vključno s kanclerjem Merzem, sprejeli izjavo o podpori Ukrajini, v kateri so se zavzeli za ustanovitev večnacionalnih sil, ki bi služile kot garancija za varnost Ukrajine.

Pogovori o morebitnem miru v Ukrajini v Berlinu naj bi vstopili v odločilno fazo. Po srečanju pogajalcev so se pojavili pozitivni signali s strani ZDA, ameriška delegacija pa je izrazila optimizem glede napredka pri pogovorih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo. Pričakuje se, da se bodo prizadevanja za mir nadaljevala.

V Berlinu so se zaključili nadaljnji krogi pogovorov med predstavniki Ukrajine in ZDA o možnostih za končanje vojne, pri čemer Volodimir Zelenski ni sodeloval. Po besedah ukrajinskega glavnega pogajalca Rustema Umerova je bil dosežen "realen napredek". ZDA pričakujejo dogovor z Rusijo že ta vikend. Videokonferenca med zunanjimi ministri EU in ameriškima odposlancema, Stivom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem, ni bila izvedena zaradi težav s povezavo.

Po pogovorih med Ukrajino in ZDA v Berlinu, kjer so ZDA nakazale odprtost Rusije za vstop Ukrajine v EU in napredek pri varnostnih jamstvih, so evropski voditelji poudarili, da se mednarodne meje ne smejo spreminjati s silo. Donald Trump je priznal, da je Ukrajina v konfliktu z Rusijo že izgubila ozemlje. Poljski premier je izrazil dvom o hitri odločitvi EU glede zaplembe ruskega premoženja. Sergej Lavrov pa je izpostavil ponovni vzpon nacizma v EU in nagnjenost Evrope k "kraji".

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje v Berlinu s predstavniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa in evropskimi partnerji, kjer bodo razpravljali o političnem dogovoru za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je tudi sporočil, da so stopile v veljavo sankcije proti skoraj 700 ladjam ruske 'flote v senci', ki prevaža nafto in druge derivate.