Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je vložila zahtevo za sklic nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri bi obravnavali ukrepe za reševanje romske problematike na jugovzhodu države. Predlagatelji seje opozarjajo, da so razmere na tem območju že dlje časa nevzdržne, kar negativno vpliva na varnost in kakovost življenja lokalnega prebivalstva. V stranki SDS so kritični do delovanja vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba, saj menijo, da se je izvršilna veja oblasti na zaostrene razmere odzvala prepozno. Po njihovem mnenju so bili vladni odzivi sproženi šele po nedavnih tragičnih dogodkih, kar po mnenju opozicije kaže na pomanjkanje sistemskega pristopa k dolgotrajnim izzivom v regiji. Cilj zahtevane seje je priprava in sprejetje konkretnih ukrepov, ki bi učinkovito naslovili varnostna tveganja in socialna vprašanja, povezana z romsko skupnostjo na jugovzhodu Slovenije. Razprava bo predvidoma osredotočena na zagotavljanje javnega reda in miru ter na integracijske politike, ki bi preprečile nadaljnje stopnjevanje napetosti med prebivalci.

Mandatno-volilna komisija Državnega zbora je na nedavni seji soglasno podprla predlog za uvedbo pogoja nekaznovanosti za poslance, ki bi se vnesel neposredno v zakon o poslancih. Odločitev je bila sprejeta ob odsotnosti predstavnikov opozicijskih strank SDS in NSi, kar nakazuje na neenotnost glede zakonodajnega postopka za uveljavitev te spremembe. Zaplet se pojavlja predvsem na pravni ravni, saj predlog za uvedbo enakega pogoja v krovni zakon o volitvah v Državni zbor predhodno ni prejel zadostne podpore. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je ob tem opozorila, da je prav zakon o volitvah tisti temeljni in nosilni akt, ki bi moral urejati vprašanje pasivne volilne pravice oziroma pogojev za kandidaturo. Javna razprava se je v zadnjem obdobju osredotočala na očitne neskladnosti v zakonodaji, kjer se za delovna mesta z nižjo stopnjo odgovornosti v javni upravi, kot so čistilke, zahtevajo potrdila o nekaznovanosti, medtem ko za najvišje funkcije v državi takšne omejitve doslej niso bile sistemsko urejene. Predlagane spremembe poskušajo to anomalijo odpraviti, vendar ostajajo vprašanja o ustavnopravni vzdržnosti takšne ureditve brez spremembe volilne zakonodaje.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je na pogovornem večeru v Semiču predstavil ključne programske usmeritve morebitne prihodnje vlade pod njegovim vodstvom. Glavna napoved se nanaša na področje dolgotrajne oskrbe, kjer Janša napoveduje takojšnjo zamrznitev novega prispevka za vse tiste, ki storitev še ne morejo koristiti. Po njegovih besedah bi upokojencem prispevek ukinili takoj, za zaposlene pa bi ga v večjem delu zamrznili do trenutka, ko bodo storitve v praksi dejansko na voljo. Poleg posegov v sistem dolgotrajne oskrbe je nekdanji premier izpostavil potrebo po splošni razbremenitvi plač in zmanjšanju administrativnih ovir za gospodarstvo. Cilj teh ukrepov je povečanje neto prejemkov zaposlenih in izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij. Janša je poudaril, da trenutni sistem preveč obremenjuje delovno aktivno prebivalstvo, ne da bi mu v zameno nudil ustrezno socialno varnost. Janša se je dotaknil tudi pokojninske reforme, pri čemer napoveduje spremembe pokojninskega sistema, ki bi zagotovile dolgoročno vzdržnost in pravičnejša izplačila. Pogovorni večer v Semiču je služil kot platforma za predstavitev vizije stranke pred prihajajočimi volilnimi izzivi, kjer SDS stavi na davčno razbremenitev in racionalizacijo javne porabe.

Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino je podprl vladna predloga novel zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja. Prva novela podrobneje opredeljuje nudenje strokovne pomoči učencem, ki še nimajo uradne odločbe o usmeritvi, s čimer se zagotavlja hitrejša obravnava v izobraževalnem procesu. Drugi zakon pa posodablja ureditev priznavanja v tujini pridobljene izobrazbe, kar bo olajšalo postopke za posameznike, ki vstopajo v slovenski šolski sistem ali na trg dela. Člani odbora so obenem zavrnili opozicijski predlog novele zakona o osnovni šoli, ki ga je predlagala stranka SDS. Predlog je predvideval uvedbo ukrepa začasne izključitve učenca iz šole v primerih hujših kršitev ali nasilnega vedenja. Koalicijska večina je predlogu nasprotovala z argumenti, da izključitev ne rešuje osnovnih težav otrok in da bi takšen ukrep lahko vodil v dodatno marginalizacijo mladih. Seja je minila v znamenju razprav o inkluzivnosti slovenske šole in administrativnih poenostavitvah. Medtem ko vlada poudarja pomen strokovne pomoči znotraj šolskega okolja, opozicija opozarja na vse večje izzive pri zagotavljanju varnosti in discipline v razredih. Sprejeta zakonodaja se zdaj seli na plenarno zasedanje Državnega zbora.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) je vložila zahtevo za sklic dveh nujnih sej odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glavna razloga za to pobudo sta načrtovani trgovinski sporazum med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur ter sporni rezultati javnega razpisa za naložbe v gorske kmetije. V SDS opozarjajo, da bi podpis sporazuma odprl trg nelojalni konkurenci iz držav, kjer veljajo bistveno nižji okoljski in zdravstveni standardi, kar bi neposredno ogrozilo slovenske pridelovalce hrane in prehransko varnost države. Poslanec Tomaž Lisec je na novinarski konferenci poudaril, da je vlada podporo sporazumu sprejela brez predhodnega usklajevanja s slovenskimi kmeti in kmetijskimi organizacijami. Po mnenju SDS bi liberalizacija uvoza kmetijskih izdelkov, zlasti govedine in sladkorja iz Argentine, Brazilije, Paragvaja in Urugvaja, povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo domačemu kmetijstvu. Kritike so uperili tudi v ministrstvo za kmetijstvo, od katerega pričakujejo jasnejše zavzemanje za interese slovenskega podeželja v Bruslju. Poleg mednarodnega trgovinskega vprašanja opozicija izpostavlja še problematiko razpisa za gorske kmetije, kjer naj bi bili pogoji neustrezni in bi mnoge kmetije pustili brez nujno potrebnih investicijskih sredstev. V stranki trdijo, da vlada s takšnimi odločitvami kmete prepušča same sebi, zato od pristojnega ministrstva zahtevajo odgovore in takojšnje ukrepe za zaščito panoge, ki je ključna za ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.

Podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle sta komentirala trenutno politični dogajanje v Sloveniji, pri čemer sta izrazila odobravanje nad procesi povezovanja med strankami na desnem političnem polu. Hojs je poudaril, da so tovrstni premiki, ki jih je spodbudila Nova Slovenija (NSi), korak v pravo smer za stabilizacijo desne sredine. Peterle se je s temi ocenami strinjal in dodal, da je sodelovanje ključno za prihodnji politični uspeh. Obenem sta se sogovornika dotaknila nedavnega delovnega kosila med predsednikom vlade Robertom Golobom in predstavniki koalicijskih strank. Hojs je srečanje označil kot znak šibkosti vladne koalicije in dejal, da jim »precej teče voda v grlo«, kar naj bi odražalo notranjo stisko in težave pri vodenju države. Po njegovem mnenju so takšni neformalni sestanki namenjeni predvsem gašenju notranjih sporov in poskusom ohranitve enotnosti. Peterle je ob tem na levi strani političnega prostora zaznal »določeno zadrego« in pomanjkanje jasne vizije. Oba sta sklenila, da se slovenski politični prostor nahaja v obdobju prestrukturiranja, kjer bo moč povezovanja na desnici igrala pomembno vlogo pri prihodnjih volilnih rezultatih in stabilnosti države.

Podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs je v izjavi za medije izpostavil nezadovoljstvo največje opozicijske stranke glede državnega financiranja določenih nevladnih organizacij, s poudarkom na Inštitutu 8. marec. Po mnenju stranke SDS je trenutna ureditev financiranja nesprejemljiva, zato so opozorili na svoje pretekle poskuse sistemske ureditve tega področja, ki so jih načrtovali že v času prejšnje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Hojs je poudaril, da bi morala biti vprašanja financiranja nevladnega sektorja urejena bolj transparentno in po možnosti usklajena na ravni celotne Evropske unije. V SDS menijo, da država ne bi smela neposredno podpirati organizacij, ki po njihovem mnenju delujejo politično aktivistično, kar naj bi sprožalo vprašanja o nepristranskosti porabe proračunskih sredstev. Razprava o financiranju nevladnih organizacij ostaja ena ključnih točk političnega razhajanja med trenutno koalicijo in opozicijo. Medtem ko SDS zagovarja strožje kriterije in omejitve, nevladne organizacije in trenutna vlada poudarjajo pomen neodvisnega civilnodružbenega sektorja za delovanje demokracije in zaščito človekovih pravic.

Gibanje Svoboda je ugotovitve KPK o kršitvi integritete Roberta Goloba v primeru Bobnar pospremilo z izjavo, da temeljijo na dveh SMS sporočilih. Janez Janša je odločitev KPK posredno podprl, jo označil za 'kozlovsko sodbo'.

Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo izvedla agencija Mediana, kaže na opazno polarizacijo slovenskega političnega prostora. Vodilna opozicijska stranka SDS ohranja prvo mesto z 21,3-odstotno podporo, vendar se ji je vladajoče Gibanje Svoboda z 18,3 odstotka glasov močno približalo. Razlika med največjima tekmicama se je tako zmanjšala na vsega tri odstotne točke, kar nakazuje na stabilizacijo podpore največji koalicijski stranki. Rezultati ankete kažejo, da bi parlamentarni prag v primeru predčasnih volitev prestopilo osem političnih strank, kar bi pomenilo precej razdrobljen zakonodajni organ. Kljub širokemu naboru potencialnih parlamentarnih strank pa se določeni politični subjekti soočajo z resnimi težavami pri ohranjanju volilnega telesa. Podpora se kopiči predvsem pri dveh največjih polih, medtem ko manjše stranke bijejo boj za politično preživetje. Največji upad podpore sta zabeležila stranka Levica in projekt Vladimirja Prebiliča, Prerod. Levica bi po januarskih podatkih prejela le 2,1 odstotka glasov, kar je pod pragom za vstop v državni zbor, še slabše pa se je odrezal Prerod z 1,5-odstotno podporo. Ta gibanja znotraj volilnega telesa kažejo na to, da se slovenski volivci v obdobju političnih napetosti vse bolj nagibajo k uveljavljenim in večjim političnim opcijam.

Slovenska demokratska stranka (SDS) v okviru pobude Koalicija z volivci organizira pogovorni večer z naslovom Za ustavno večino razuma, ki bo potekal v sredo, 14. januarja 2026. Glavni gost dogodka v Kulturnem centru Semič bo predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Namen srečanja je vzpostavitev odprtega dialoga z državljani o ključnih vprašanjih prihodnosti države in trenutnem političnem dogajanju. Organizatorji dogodka, ki ga bo povezovala Bernarda Kump, poudarjajo pomen spodbujanja konstruktivne razprave v Beli krajini. Srečanje je del širših prizadevanj koalicije za neposreden stik z volilnim telesom in predstavitev programskih izhodišč, ki se osredotočajo na zagotavljanje ustavne večine v parlamentu. Javna tribuna v Semiču predstavlja eno izmed številnih načrtovanih aktivnosti stranke SDS v lokalnih okoljih. Dogodek je odprt za širšo javnost in se bo začel ob 17.30 na naslovu Prosvetna ulica 4. Razpravljavci bodo naslovili aktualne izzive, s katerimi se spopada slovenska družba, ter iskali rešitve za politično stabilnost v prihodnjem mandatu.

V Ljubljani je 13. januarja 2026 na Trgu dr. Jožeta Pučnika pred Državnim zborom ob 13. uri potekala spominska slovesnost ob obletnici smrti dr. Jožeta Pučnika.

Poslanka Svobode Tereza Novak je Janševo napoved o ukinitvi financiranja nevladnih organizacij označila za napad na demokracijo. Mojca Šetinc Pašek iz SD je dodala, da Janša s tem določa političnega sovražnika.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je bila po reviziji volilne kampanje za državnozborske volitve leta 2022 kaznovana z denarno kaznijo v skupni višini skoraj 60.000 evrov. Predsednik stranke Janez Janša je preko družbenih omrežij sporočil, da je sodnica v sodbi, ki jo je označil za farsično, stranki naložila drastične sankcije za manjše pomanjkljivosti in banalne prekrške. Po Janševih navedbah naj bi Računsko sodišče v revizijah večine strank ugotovilo podobna odstopanja, vendar so se v primeru SDS odločili za strogo kaznovanje. Med izpostavljenimi kršitvami so bili primeri nepravilnih donacij, kot je darilo nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je stranki podaril suhomesnate izdelke v vrednosti 20 evrov. Janša trdi, da so bile kazni izrečene tudi za malenkosti v vrednosti dveh ali petih evrov, kar po njegovem mnenju ne upravičuje skupnega zneska kazni, ki presega 49.000 evrov za stranko in dodatnih 9.000 evrov za odgovorne osebe. Vodstvo stranke meni, da gre za nesorazmeren ukrep glede na naravo domnevnih napak. Računsko sodišče je sicer pristojno za nadzor nad financiranjem volilnih kampanj, kjer preverja zakonitost vseh prihodkov in odhodkov. V tem primeru je revizija kampanje iz leta 2022 pripeljala do sodnega epiloga, ki je sprožil ostre odzive v največji opozicijski stranki. Janša je v svojih objavah poudaril, da so tovrstne odločitve politično motivirane in namenjene finančnemu slabljenju stranke pred prihajajočimi političnimi izzivi.

Poslanka Slovenske demokratske stranke (SDS) Anja Bah Žibert je predsednici republike Nataši Pirc Musar podala uradno pobudo za podelitev reda za zasluge Zvezi kmetic Slovenije. Po mnenju poslanke bi državno odlikovanje pomenilo zasluženo priznanje za dolgoletno delovanje zveze, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju slovenskega podeželja, kulturne krajine in slovenske narodne identitete. Pobuda izpostavlja pomen žensk na podeželju, ki s svojim delom prispevajo k samooskrbi in razvoju lokalnih skupnosti. Zveza kmetic Slovenije je krovna organizacija, ki povezuje številna lokalna društva kmetic po vsej državi in se zavzema za izboljšanje položaja kmetic ter njihovo izobraževanje. Bah Žibertova v svojem predlogu poudarja, da zveza s svojimi aktivnostmi ne ohranja le kmetijske tradicije, temveč aktivno sooblikuje družbeno življenje na podeželju. Odlikovanje bi po njenih besedah služilo kot motivacija za nadaljnje delo in krepitev zavedanja o pomenu kmetijstva za državo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se o pobudi še ni uradno izjasnila, postopek podelitve državnih odlikovanj pa običajno vključuje strokovno presojo predlogov. Odlikovanje red za zasluge se podeljuje za izjemne dosežke in zasluge, dosežene na področju kulture, znanosti, gospodarstva ali drugih področjih, ki so pomembna za razvoj in ugled Republike Slovenije. Pobuda je v javnosti že sprožila razprave o vidnosti dela žensk v kmetijskem sektorju.

Predsednik stranke SDS Janez Janša je na mednarodni konferenci z naslovom Demokracija in tehnologija, ki jo je v Ljubljani gostil Inštitut dr. Jožeta Pučnika, opozoril na sistemske pomanjkljivosti volilnega procesa v Sloveniji. Kot ključno težavo manj kot tri mesece pred prihajajočimi volitvami je izpostavil zmanjševanje števila volišč, kar po njegovem mnenju negativno vpliva na dostopnost glasovanja, predvsem na podeželju. Janša je poudaril, da takšni trendi otežujejo uresničevanje volilne pravice za določene demografske skupine. Poleg vprašanja fizične dostopnosti volišč je prvak opozicije izrazil zaskrbljenost glede varnosti in nadzora v času predčasnega glasovanja. Po njegovih navedbah trenutna ureditev ne zagotavlja zadostnega nadzora nad ravnanjem z glasovnicami v dneh pred osrednjim volilnim dnem, kar bi lahko vplivalo na zaupanje v rezultate volitev. Janša je kritično ocenil zlasti situacijo v enem izmed slovenskih mest, kjer naj bi bile nepravilnosti najbolj izrazite. Janša je svoje stališče utemeljil s potrebo po zagotavljanju najvišjih demokratičnih standardov in transparentnosti. Pozval je k ukrepom, ki bi preprečili morebitne zlorabe in zagotovili, da bo volilna infrastruktura ostala dostopna vsem državljanom ne glede na njihov kraj bivanja. Razprava na konferenci se je dotaknila tudi širših vprašanj vpliva tehnologije na sodobne demokratične procese.

Slovenska demokratska stranka (SDS) je napovedala organizacijo pogovornega večera z naslovom »Za ustavno večino razuma«, ki se bo odvil v četrtek, 8. januarja 2026. Osrednji gost dogodka v Kulturnem domu Mengeš bo predsednik stranke in nekdanji predsednik vlade Janez Janša. Pogovor, ki ga bo povezovala Urška Tavčar, je del širše pobude »Koalicija z volivci«, s katero stranka krepi neposreden stik z državljani pred prihajajočimi političnimi izzivi. Dogodek je zasnovan kot platforma za odprt dialog o aktualnih političnih vprašanjih v državi. Po navedbah organizatorjev si stranka prizadeva za vzpostavitev ustavne večine, ki bi temeljila na preudarnih političnih rešitvah. Javna tribuna v Mengšu predstavlja enega v nizu dogodkov, s katerimi največja opozicijska stranka mobilizira svojo volilno bazo in nagovarja neodločene volivce o viziji prihodnjega razvoja Slovenije.

Inštitut dr. Jožeta Pučnika je napovedal organizacijo mednarodne konference z naslovom Demokracija in tehnologija, ki bo potekala v petek, 9. januarja 2026, v Ljubljani. Dogodek, ki ga bodo gostili v hotelu Grand Plaza, se bo osredotočil na prepletanje tehnološkega napredka in demokratičnih procesov. Organizatorji so izpostavili ključne teme razprav, med katerimi bodo biometrična registracija volivcev, vpliv spletnih platform na politično participacijo ter širše vprašanje tehnoloških inovacij v sodobni družbi. Na uvodnem delu konference bodo zbrane nagovorili ugledni gostje, vključno z mag. Ivo Pučnik Ozimič, predsednico Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Namen srečanja je analizirati, kako lahko nove tehnologije podprejo ali izzovejo tradicionalne demokratične standarde, hkrati pa ponuditi prostor za izmenjavo strokovnih mnenj o digitalni transformaciji javnega življenja. Konferenca predstavlja enega izmed osrednjih dogodkov inštituta na področju raziskovanja sodobnih političnih izzivov.

Osrednja volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) je 30. decembra 2024 uradno sprožila postopke proti trem vidnim političnim akterjem in njihovim strankam zaradi suma širjenja lažnih informacij v medijih. Preiskava zajema Milorada Dodika iz Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), Nebojšo Vukanovića, vodjo Liste za pravico in red, ter Aleksandro Pandurević iz Srbske demokratske stranke (SDS). Komisija trdi, da so omenjeni posamezniki z javnimi izjavami zavestno zavajali javnost, kar predstavlja kršitev volilne zakonodaje in integritete informacijskega prostora. Postopek je bil uveden po temeljitem spremljanju medijskih objav, v katerih so osumljeni domnevno podajali neresnične trditve, namenjene diskreditaciji političnih nasprotnikov ali manipulaciji z volilno voljo državljanov. Odločitev komisije poudarja prizadevanja institucij v Bosni in Hercegovini za omejitev dezinformacij, ki v zadnjem obdobju močno obremenjujejo politično stabilnost v regiji. Stranke in posamezniki se bodo morali v okviru postopka izjasniti o navedbah, preden bo komisija odločila o morebitnih sankcijah, ki lahko vključujejo denarne kazni ali celo prepoved kandidiranja na prihodnjih volitvah.

Sodišče BiH je zavrnilo pritožbo SNSD na odločitev CIK o ponovitvi volitev za predsednika Republike Srbske na 136 voliščih. Prav tako je zavrnilo pritožbo SDS, ki je zahtevala ponovitev volitev na vseh voliščih v Doboju, Zvorniku in Laktaših.

Preiskovalna komisija Državnega zbora RS, ki se je ukvarjala s sumi nezakonitega oziroma obvodnega financiranja političnih strank, je vstopila v sklepno fazo svojega delovanja. Predsednica komisije Tamara Vonta je v uradni izjavi poudarila, da dosedanje ugotovitve razkrivajo sistemske nepravilnosti, pri katerih so se določene politične stranke posluževale navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov za zagotavljanje finančnih sredstev. Vonta je v svojem nastopu kritizirala ravnanje opozicijskih strank SDS in Nova Slovenija, češ da so s procesnimi manevri, kot so nedvigovanje pošte in skrivanje dokumentacije, skušale ovirati preiskovalni proces. Komisija je v svojem poročilu izpostavila, da so se nekateri subjekti obnašali kot finančni avtomati za strankarske interese in celo osebno bogatenje posameznikov. Kljub navedbam o oteževanju dela s strani preiskovancev, je predsednica zagotovila, da bo komisija svoje delo izpeljala do konca in pripravila končno poročilo. Preiskava je bila osredotočena predvsem na ugotavljanje finančnih tokov, ki se izogibajo zakonskim omejitvam o financiranju političnih kampanj in rednega delovanja strank preko vzporednih struktur.

Na Kosovu danes potekajo predčasne parlamentarne volitve po skoraj letu dni politične krize. Za glasove skoraj 2,08 milijona volivcev se poteguje več kot 20 strank in zavezništev. Kot favorit se omenja Samoopredelitev premierja Albina Kurtija, ki je zmagala že na prejšnjih volitvah, vendar ji ni uspelo oblikovati vlade.

V Banjaluki bo jutri potekala skupščina Srbske demokratske stranke (SDS), na kateri bodo izvolili novega predsednika stranke. Edini kandidat za to funkcijo je Branko Blanuša. Seja skupščine bo potekala v hotelu "Bosna" s pričetkom ob 13. uri.

Predsednik Tajvana, Lai Ching-te, je objavil revidirane zakone, ki ustavljajo zniževanje pokojnin javnih uslužbencev in učiteljev. Ob tem je napovedal, da bo vlada zahtevala ustavno presojo in začasno odredbo ustavnega sodišča, ker naj bi zakon povzročil prezgodnjo insolventnost pokojninskega sistema in dodatno finančno breme za državljane. Predsednikov urad je prejel predlog zakona 18. decembra in ga objavil 26. decembra.

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

Poslanec VMRO-DPMNE, Brane Petruševski, je izjavil, da je bil ESM (Energetski sistemi Makedonije) pod vodstvom SDS (Socialdemokratska zveza Makedonije) in DUI (Demokratična unija za integracijo) obravnavan kot partijski plen, zaradi česar je bila hči Talata Džaferija del nadzornega odbora. Petruševski trdi, da SDSM in DUI molčita o nameščenih razpisih v vrednosti 8 milijonov evrov in opranih 2 milijonih evrov, ki so končali v nečijem žepu.

Dom narodov Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine je na nujni seji obravnaval predlog zakona o Visokem sodnem in tožilskem svetu ter Sodišču BiH.

Profesor Branko Blanuša je sprejel kandidaturo za predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). O tem naj bi se uradno odločalo na skupščini SDS v Banjaluki 28. decembra. Kandidaturo je potrdil tudi Radulović, ki verjame, da bo celotna stranka podprla Blanušo. V skladu s statutom SDS predsednik stranke ne more biti hkrati tudi predsednik Republike Srbske, kar odpira vprašanja o priznavanju poraza na volitvah.

Novembrska anketa Vox populi, ki jo je izvedla Ninamedia za časnik Dnevnik, kaže, da stranka SDS ohranja največjo podporo med volivci, saj bi jo volilo 22,1 odstotka vprašanih. Gibanje Svoboda bi dobilo 17,1 odstotka glasov. Več kot polovica anketirancev (55 odstotkov) meni, da je delo vlade neuspešno.

Stranka SDS uživa največjo podporo med volivci tri mesece pred parlamentarnimi volitvami. Sledi ji Gibanje Svoboda, ki je zabeležilo rahlo povečanje podpore, kaže anketa, ki jo je za Televizijo Slovenija izvedel Inštitut Mediana.

Notranji minister Branko Zlobko je v Državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev SDS glede zagotavljanja javnega reda in miru ter varnosti premoženja. Poudaril je, da je delo policije usmerjeno v najbolj izstopajoča varnostno obremenjena območja na podlagi analiz in ocene varnostnih razmer.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, je uspešno prestal interpelacijo v državnem zboru, ki sta jo vložili SDS in NSi zaradi očitkov o neučinkovitem reševanju romske problematike. Kljub 12-urni razpravi in predlogu testa na droge, je Mesec obdržal svoj položaj.

V državnem zboru poteka izredna seja, na kateri poslanci obravnavajo interpelacijo ministra Luke Mesca, ki sta jo vložili SDS in NSi. Opozicija mu očita predvsem nesposobnost pri reševanju romskih vprašanj in neučinkovito socialno politiko. Cigler Kralj je dejal, da so bili ukrepi po smrti Aleša Šutarja namenjeni reševanju "lastne kože", ne težav. Minister Mesec je očitke zavrnil in se zavzel za integracijske ukrepe.

Centralna volilna komisija (CIK) BiH je zavrnila zahtevo Srbske demokratske stranke (SDS) za ponovno štetje glasov na 140 voliščih v Doboju, Zvorniku, Laktaših, Bratuncu, Prijedoru, Ugljeviku, Višegradu in Kozarski Dubici. S tem je Siniša Karan uradno potrjen kot predsednik Republike Srbske.

Državni zbor je na izredni seji začel obravnavo predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ureja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna. Koalicijske stranke so napovedale podporo, medtem ko jo v NSi ne bodo podprli. SDS je obravnavo točke obstruiral. Glasovanje o predlogu bo potekalo v petek.

Srbska demokratska stranka (SDS) je sprejela odločitev, da bo Branko Blanuša, ki je že kandidiral na predčasnih volitvah, ponovno kandidat za predsednika Republike Srbske na splošnih volitvah leta 2026. SDS bo s tem predlogom nagovoril tudi druge opozicijske stranke.

Državni zbor je opravil drugo obravnavo predloga novega zakona o varstvu javnega reda in miru. Predlog prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Razprava se je osredotočila na določila, ki se nanašajo na hrup, povezan z igranjem klavirja, klopotci in pokanjem karbida v času praznikov.

Mestni svet Ljubljane je na pobudo župana Zorana Jankovića sprejel prepoved spontanih uličnih nastopov v središču mesta do konca leta. Prepoved ne velja le za trubače, temveč za vse ulične nastopajoče, vključno s harmonikarji.

VMRO-DPMNE je v parlament Republike Severne Makedonije vložila predlog resolucije "Resolucija o obsodbi manipulacij opozicije in potrditvi politik proti nezakonitim migracijam". S to resolucijo naj bi se končale manipulacije SDS (Socialdemokratska zveza Makedonije) glede migrantov in organizirana kampanja opozicije, ki med državljane seje negotovost in paniko.

Predsednik Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorad Dodik je izjavil, da je Centralna volilna komisija (CIK) Bosne in Hercegovine izgubila smisel, saj se je po njegovem mnenju delegitimirala kot organ, ki bi lahko sodeloval v volilnem procesu. Dodik je poudaril, da je trenutna sestava CIK izbrana po partijski liniji, kar je v nasprotju z zakonom.

Decembrska anketa Mediane za POP TV kaže, da podpora vladi Roberta Goloba znaša dobro tretjino. Med strankami še naprej vodi SDS z 19,5-odstotno podporo, sledi ji Svoboda s 16,1 odstotka. Nataša Pirc Musar ostaja najbolj priljubljena političarka.

Ministrici za rudarstvo in energetiko Srbije in Severne Makedonije, Dubravka Đedović Handanović in Sanja Božinovska, sta se v Beogradu pogovarjali o izgradnji plinskega interkonektorja med državama. Ministrica Đedović Handanović je izjavila, da poteka pridobivanje dovoljenj za gradnjo, ki naj bi bila končana do konca leta 2027.

Stranki SDS in NSi sta na skupni novinarski konferenci opozorili na zmanjševanje števila volišč v Sloveniji, še posebej na podeželju. SDS je pozval Državno volilno komisijo in okrajne volilne komisije k povrnitvi volišč na podeželju.

Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je ugotovila, da je na predčasnih volitvah za predsednika Republike Srbske 1.660 ljudi glasovalo brez veljavnih osebnih dokumentov. CIK bo o tem obvestil pristojno tožilstvo. Prav tako so bile izrečene nove kazni za SDS in SNSD.

Odbor Državnega zbora za kulturo je potrdil dopolnjen predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva dodatna sredstva iz državnega proračuna za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Zakon določa višino teh sredstev.

Poslanska skupina SDS je ponovno vložila zakon o paliativni oskrbi, s katerim želi urediti področje oskrbe neozdravljivo bolnih. Zakon predvideva vključitev hospicov v javno mrežo, zagotovitev standardov, financiranja in razvoj kadrov na tem področju.

Odbor DZ za kulturo je na nujni seji potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Za potrditev je glasovalo devet poslancev, proti pa je bil en. Poslanci SDS so sejo obstruirali, novinarski sindikati pa so do predloga kritični.

Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost in mladino je v drugi obravnavi podprl vladni predlog zakona o potrjevanju učnih gradiv. Zakon uvaja potrjevanje delovnih učbenikov in delovnih zvezkov za splošno in poklicno izobraževanje, ki jih strokovni svet priporoča z novim učnim načrtom. Seja je bila deležna obstrukcije s strani SDS.

Stranka SDS je predlagala novelo zakona o volitvah v državni zbor, ki bi uvedla enotno številčenje kandidatnih list v vseh osmih volilnih enotah. Poslanka Anja Bah Žibert je pojasnila, da trenutno različne številke v posameznih volilnih enotah povzročajo zmedo med volivci.

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor. Predlagane spremembe naj bi zagotovile večjo preglednost, enakopravnost kandidatov in poenostavitev volilnih postopkov. Ključna sprememba je uvedba enotne številke kandidatnih list v vseh volilnih enotah.

Na kolegiju predsednice državnega zbora je prišlo do burne razprave o vedenju poslancev. Poslanci so se dotaknili kršitev etičnega kodeksa. V Svobodi so opozorili na zapis poslanca SDS Žana Mahniča o "histeričnih poslankah Svobode" in pozvali predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič k odzivu. NSi pa opozarja na neprimerno vodenje odborov s strani Svobode.