Združene države Amerike po aretaciji Madura napovedale prevzem nadzora nad venezuelsko nafto
Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik in geopolitičnih napetosti po drzni vojaški operaciji v Caracasu, kjer so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale na sojenje v New York. Čeprav je Bela hiša operacijo utemeljila z obtožbami o narkoterorizmu, je Trump kasneje priznal, da je glavni cilj odstranitve Madura pridobitev nadzora nad obsežnimi venezuelskimi zalogami nafte. Operacija, v kateri je po poročilih umrlo med 40 in 100 civilistov, je sprožila resne pomisleke med nekdanjimi uradniki za nacionalno varnost, ki predsedniku očitajo nepremišljenost in celo kognitivni upad. Medtem ko se manjša naftna podjetja zanimajo za vstop na venezuelski trg, so veliki energetski giganti, kot so Exxon Mobil, Chevron in Shell, do načrtov administracije zadržani. Vodilni predstavniki teh podjetij opozarjajo na visoka tveganja in dvomijo o smiselnosti milijardnih investicij v trenutnih razmerah. Finančni minister Scott Bessent je priznal, da korporativni odbori velikih podjetij trenutno ne kažejo zanimanja za sodelovanje, kar postavlja pod vprašaj Trumpove načrte o hitri obnovi venezuelske naftne industrije pod ameriškim okriljem. Mednarodni odzivi na dogajanje so deljeni. Ruski opozicijski politik Mark Fejgin je operacijo označil za jasen signal Moskvi, da se je strategija Washingtona spremenila in da popuščanja Vladimirju Putinu ne bo več. Kljub temu nekdanji obveščevalci opozarjajo, da bi Trumpove grožnje s podobnimi napadi v Mehiki, Kolumbiji in celo na Grenlandiji lahko povzročile nepopravljivo škodo mednarodnemu ugledu ZDA in stabilnosti v regiji.