Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Somalije je 6. januarja 2026 izdalo uradno izjavo, v kateri je ostro obsodilo nenaden obisk izraelskega zunanjega ministra v Hargejsi, glavnem mestu samooklicane republike Somaliland. Somalske oblasti so dogodek označile za nezaslišan poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Mogadiš Somaliland še vedno obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Napetosti so se okrepile zaradi diplomatske teže obiska, ki po mnenju somalske vlade krši mednarodne protokole in destabilizira regijo Afriškega roga. Vlada v Mogadišu vztraja, da nobena tuja sila nima pravice vzpostavljati diplomatskih stikov z regijo Somaliland brez izrecnega dovoljenja zvezne vlade. Incident predstavlja novo zaostritev v prizadevanjih Somalilanda po mednarodnem priznanju, ki mu somalska stran vztrajno nasprotuje.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Trumpova administracija je zaradi domnevnih goljufij razširila omejitve financiranja otroškega varstva na celotno državo. Pred tem je zamrznila sredstva za otroško varstvo v Minnesoti. Trump je izjavil, da so goljufije v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu še hujše od tistih v Minnesoti. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA je uvedlo nove omejitve financiranja otroškega varstva po vsej državi.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Izrael je 26. decembra 2025 postal prva država na svetu, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Odločitev je v regiji sprožila ostre odzive, zlasti s strani somalijskega predsednika, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obtožil, da poskuša konflikte z Bližnjega vzhoda prenesti na afriški rog. Somalija to dejanje razume kot neposreden poseg v svojo ozemeljsko celovitost, saj Somaliland od leta 1991 sicer deluje avtonomno, a do sedaj ni imel mednarodnega priznanja. Analitiki opozarjajo, da bi izraelsko priznanje lahko postalo "Pirova zmaga" za Somaliland, saj se je večina afriških držav odzvala z neodobravanjem. Izraelska poteza se časovno prekriva z napovedmi o trajni vojaški prisotnosti Izraela v Gazi in širitvi naselbin na Zahodnem bregu, kar dodatno zaostruje odnose z muslimanskimi državami. Diplomatska izolacija Somalije v tem primeru povečuje tveganje za nove regionalne nestabilnosti.

Izrael je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Ta poteza vlade premierja Benjamina Netanjahuja je sprožila val mednarodnih obsodb, zlasti v islamskem svetu, Afriki, na Kitajskem in v Evropski uniji. Arabska liga, ki vključuje 22 držav, je odločitev označila za napad na regionalno varnost in napovedala povračilne ukrepe proti Izraelu, vključno s pravnimi, gospodarskimi in diplomatskimi sankcijami. Zvezna vlada Somalije, katere del je Somaliland po mednarodnem pravu še vedno, je sporočila, da je priznanje brez pravne veljave in pomeni poseg v njihovo ozemeljsko celovitost. Somaliland se je od Somalije enostransko odcepil leta 1991 in od takrat deluje kot de facto neodvisna država z lastno valuto, vojsko in demokratičnim sistemom upravljanja, vendar do sedaj ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska odločitev je presenetila tudi administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa. V Mogadišu in drugih delih Somalije so zaradi priznanja izbruhnili množični protesti, saj prebivalci in oblast vidijo to potezo kot spodkopavanje enotnosti države. Izrael svojo odločitev zagovarja s primerjavo, da so številne države priznale palestinsko državo, medtem ko Somaliland že desetletja uživa stabilnost in mir v sicer nestabilnem Rogu Afrike.

Turški predsednik Erdogan je označil izraelsko priznanje Somalilanda za nelegitimno in nesprejemljivo. Med srečanjem s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu sta razpravljala o varovanju somalijske suverenosti in poglobitvi strateškega sodelovanja, vključno z energetskim sektorjem. Erdogan je ponovno potrdil podporo Turčije enotnosti Somalije.

V Somaliji so protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda dosegli največjo udeležbo od izraelske razglasitve. Predsednik Somalije se je v Turčiji sestal s predsednikom Erdoganom, ki je obsodil izraelsko priznanje. Protestniki so pozivali ljudi v Somaliji in Somalilandu, naj nasprotujejo priznanju.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o priznanju samooklicane Republike Somaliland kot neodvisne in suverene države. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Jian je poudaril, da Peking odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom delitve ozemlja Somalije, in dodal, da je Somaliland sestavni del te države. Kitajska se pri svojem stališču sklicuje na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki zagotavljajo suverenost in ozemeljsko celovitost držav članic. Peking je ob tem posvaril oblasti v Somalilandu, naj opustijo separatistična prizadevanja in sodelovanje z zunanjimi silami. Po besedah Lina Jiana so številne države v regiji prav tako izrazile močno nezadovoljstvo in obsodbo izraelske poteze. Kitajska stran je pozvala Tel Aviv h končanju vmešavanja v notranje zadeve afriških držav, Somaliland pa k realni presoji geopolitičnih razmer in prenehanju dejavnosti, ki spodkopavajo enotnost Somalije.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Izrael je kot prva država priznal neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo obsodbe številnih držav in mednarodnih organizacij, vključno z več kot 20 arabskimi in islamskimi državami, Afriško unijo ter Evropsko unijo. Kritiki menijo, da poteza spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije in mednarodne norme. Izrael naj bi s tem želel okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v bližini hutijev, ki jih podpira Iran. Obenem naj bi šlo za odgovor na napade na ladje v Rdečem morju in raketne napade na Izrael.

Vodja Hutijev je opozoril, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu obravnavana kot tarča. Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem na Floridi, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi ter grožnjah Irana in Libanona.

Predsednik Somalije, Xasan Sheekh Maxamuud, se je srečal z voditelji regionalnih uprav in županom Mogadiša, da bi razpravljali o ohranjanju suverenosti in enotnosti države. Poudarili so vladne načrte za preprečevanje kršitev, ki jih je zagrešil izraelski premier. Xasan Sheekh je dejal, da je poteza Netanjahuja očiten napad na suverenost Somalije.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Evropska unija in številne druge države so kritizirale Izrael zaradi priznanja Somalilanda, pokrajine, ki je pred več kot 30 leti razglasila neodvisnost od Somalije. EU je pozvala k spoštovanju suverenosti Somalije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. O potezi Izraela bo v ponedeljek razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

Cilj Izraela pri priznanju odcepitvene regije Somaliland in podpori razkosanju Somalije je pridobitev dostopa do odprtega morja in oslabitev gibanja Ansaralah v Jemnu.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opravil diplomatske pogovore s katarskim emirjem Sheikom Tamimom bin Hamadom Al-Thanijem glede ohranjanja somalijske enotnosti in suverenosti. Predsednik je emirju predstavil stališče Somalije proti načrtom, ki ogrožajo njeno ozemeljsko celovitost. Opravil je tudi posvetovanja z voditelji vzhodne Afrike in Afriškega roga o diplomatskih vprašanjih.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala neodvisnost Somalije. Hkrati se pojavljajo vprašanja o prihodnosti odnosov med ZDA in Izraelom. Ron Dermer, zaupnik premierja Netanjahuja, je že pred petimi leti ocenil, da so evangelisti zanesljivejša podpora Izraelu kot ameriški Judje.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Izrael je kot prva država na svetu priznal Somaliland kot neodvisno državo. Premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael priznava suverenost te somalijske pokrajine, ki je neodvisnost razglasila leta 1991, a doslej ni prejela mednarodnega priznanja.

Zunanji minister Turčije Hakan Fidan je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Egipta, Savdske Arabije in Jordanije. Pogovarjali so se o razmerah v Somaliji in Gazi. Fidan se je srečal tudi z višjim svetovalcem ZDA za Afriko Massadom Boulosom, s katerim sta ocenila situacijo v Somaliji.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije. Agencija AFP je to poročala, sklicujoč se na sporočilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta odločitev bi lahko spremenila regionalno dinamiko. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je pozdravil korak Izraela, medtem ko so ga zunanji ministri Egipta, Somalije, Džibutija in Turčije obsodili.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije leta 1991. Zunanji minister Izraela je pojasnil priznanje Somalilanda. Somalijski ministri so se na potezo Izraela odzvali z obsodbo in jo označili za izdajo.

Izraelski vojni minister Israel Katz je izjavil, da Izrael ne namerava popolnoma zapustiti Gaze in načrtuje nove vojaške in kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je izraelska vlada odobrila 19 novih naselbin na Zahodnem bregu, kar bi lahko ogrozilo prekinitev ognja v Gazi. Izrael načrtuje tudi 110 milijard dolarjev naložb v razvoj lastne orožarske industrije v naslednjem desetletju, da bi zmanjšal odvisnost od drugih držav. Poleg tega so izraelske sile izvedle več zračnih napadov v južnem Libanonu na domnevne cilje Hezbolaha. Izrael opozarja, da bo ukrepal, če bo Iran obnovil raketna oporišča. Nevladne organizacije opozarjajo, da novi izraelski postopki ovirajo dostavo pomoči v Gazi in na Zahodnem bregu.

V Mogadišu v Somaliji so potekale prve neposredne lokalne volitve po skoraj 60 letih. Volitve so potekale brez incidentov, varnost pa je zagotavljalo več kot 10.000 pripadnikov varnostnih sil. Vlada se sicer od leta 2006 bori proti islamističnim upornikom Shebab, ki so povezani z Al Kaido.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so potekale prve lokalne volitve po načelu »ena oseba, en glas« po letu 1969. Ta poteza predstavlja pomemben odmik od tradicionalnega sistema delitve moči na podlagi klanov in omogoča prebivalcem, da neposredno izvolijo lokalne predstavnike v 16 okrožjih mesta.

Predsednik Somalije, Hassan Sheikh Mohamud, je oddal svoj glas na lokalnih volitvah v regiji Banaadir. Poudaril je zgodovinski pomen volitev za ponovno vzpostavitev državnosti in dejal, da so prebivalci Mogadiša dobili pravico do glasovanja. Na volitvah je sodelovalo 20 političnih organizacij.

Administracija Donalda Trumpa je odpoklicala skoraj 30 ameriških ambasadorjev po svetu, kar je po poročanju New York Times presenetilo številne. Odpoklic naj bi bil nenaden, veleposlaniki pa so bili o tem obveščeni po telefonu brez dodatnih pojasnil. Gre za potezo, s katero želi Trumpova administracija uveljaviti 'Ameriko na prvem mestu' in zamenjati 'apolitične' diplomate z zvestimi podporniki MAGA.

Po smrti generala Mohammeda Ahmeda Al-Haddada in drugih libijskih častnikov v letalski nesreči v Ankari so se oglasili turški ministri s sožalnimi sporočili. Ministra Mehmet Fatih Kacır in İbrahim Yumaklı sta izrazila sožalje. Minister za obrambo Yaşar Güler in general Selçuk Bayraktaroğlu sta izrekla sožalje libijski delegaciji. Trupla preminulih so prepeljali na Inštitut za sodno medicino v Ankari, družine žrtev pa so prispele v Ankaro, da bi prevzele posmrtne ostanke.

Po strmoglavljenju letala v Turčiji, v katerem je umrl libijski načelnik generalštaba, so Združeni arabski emirati in Iran izrazili sožalje Libiji. V nesreči so umrli general Muhammad Ali Ahmad Al-Haddad, štirje drugi častniki in trije člani posadke.

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je soglasno sprejel resolucijo, ki podaljšuje mandat misije Afriške unije za podporo in stabilizacijo v Somaliji (AUSSOM) do 31. decembra 2026. Resolucijo je predložila Velika Britanija. Hkrati določa časovni okvir za zaprtje misije ZN v Somaliji (UNTMIS).

Somalijski parlament je na skupnem zasedanju obeh domov v Mogadišu potrdil državni proračun za leto 2026, ki znaša 1.386.807.242 ameriških dolarjev. Zasedanje je vodil predsednik spodnjega doma parlamenta, Sheekh Aadan Maxamed Nuur, skupaj s podpredsednikoma obeh domov.

Trumpova administracija je odpoklicala skoraj 30 kariernih diplomatov z ambasadorskih in drugih visokih položajev v tujini. Sindikat, ki zastopa ameriške diplomate, je izrazil zaskrbljenost zaradi tega procesa, ki bi lahko spolitiziral zunanjo službo. Med odpoklicanimi diplomati so tudi tisti, ki jih je imenoval Biden.

Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je čestital somalijski policiji ob 82. obletnici ustanovitve in pohvalil njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti in javnega reda. Pozval jih je, naj bodo pripravljeni na prihajajoče volitve.

Spletna stran za elektronske vizume v Somaliji ima varnostno pomanjkljivost, ki omogoča dostop do občutljivih podatkov. Al Jazeera je ugotovila, da spletišču primanjkuje ustreznih varnostnih protokolov, kar bi lahko izkoristili zlonamerni akterji in prenesli občutljive podatke.