Somalski obrambni minister je uradno zaprosil Savdsko Arabijo, naj v Somalilandu ponovi svojo vojaško kampanjo, kakršno je izvedla v Južnem Jemnu, kar kaže na stopnjevanje napetosti v regiji Afriškega roga. Predlog prihaja v času poročil o oblikovanju novega vojaškega zavezništva, ki ga analitiki označujejo za nastajajoči »islamski Nato«. V to koalicijo naj bi se poleg Somalije in Savdske Arabije vključili še Egipt, Pakistan in Turčija, kar bi de facto vključevalo tudi njihovo zaveznico Eritrejo. Glavni cilj tega sodelovanja naj bi bil omejevanje vpliva Združenih arabskih emiratov v Afriki. Projekt novega obrambnega bloka je dobil dodaten zagon po poročilih, da si Turčija želi pridružiti septembrskemu sporazumu o strateški vzajemni obrambi med Pakistanom in Savdsko Arabijo. Nekdanji katarski premier šejk Hamad bin Jassim bin Jaber Al Thani je predlagal razširitev tega kroga, kar bi ustvarilo močno vojaško protiutež regionalnim tekmecem. Somalija je medtem že poleti sklenila varnostni pakt s Pakistanom, kar potrjuje resnost namer o vzpostavitvi širše varnostne arhitekture pod vodstvom Rijada in Ankare. Morebitno vojaško posredovanje v Somalilandu bi pomenilo drastičen premik v geopolitični dinamiki regije, saj bi neposredno vplivalo na varnost pomorskih poti v Rdečem morju. Somaliland, ki je razglasil neodvisnost od Somalije, a ostaja mednarodno nepriznan, predstavlja strateško točko, kjer se križajo interesi globalnih in regionalnih sil. Napovedano zavezništvo bi tako lahko služilo kot orodje za uveljavljanje interesov somalske zvezne vlade ob podpori močnih regionalnih akterjev, kar povečuje tveganje za nove oborožene spopade.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v telefonskem pogovoru s somalskim kolegom potrdil, da Peking močno podpira Somalijo pri varovanju njene nacionalne suverenosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti. Wang je izpostavil, da Kitajska odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom regije Somaliland, ki se želi odcepiti, da bi v sodelovanju s Tajvanom dosegla mednarodno priznanje neodvisnosti. Potezo Somalilanda je označil za kršitev temeljnih načel mednarodnega prava in spodkopavanje stabilnosti v regiji. Kitajska stran je poudarila, da tradicionalno prijateljstvo med državama temelji na medsebojnem spoštovanju ključnih interesov. Peking vidi poskuse povezovanja Somalilanda in Tajvana kot neposredno grožnjo načelu ene Kitajske in hkrati kot kršitev suverenosti Somalije. Zaveza o podpori prihaja v času povečanih diplomatskih napetosti v Afriškem rogu, kjer se vprašanja separatizma prepletajo z interesi velikih sil. Zunanji minister Wang Yi je zaključil svoj obisk v Afriki s sporočilom, da bo Kitajska ostala zanesljiva partnerica afriških narodov pri njihovem prizadevanju za ohranitev miru in varnosti. Pogovori so potrdili strateško usmeritev Pekinga, ki v zameno za diplomatsko podporo pri vprašanju Tajvana nudi varnostna in politična zagotovila državam na afriški celini. Somalija je kitajsko stališče pozdravila kot ključno za stabilizacijo svojih notranjih meja.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Indija in Organizacija islamskega sodelovanja (OIC) sta ostro obsodili odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda ter ponovno potrdili svojo podporo ozemeljski celovitosti Federalne republike Somalije. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izpostavilo dolgoletne vezi s Somalijo in poudarilo, da mora biti suverenost države spoštovana v skladu z mednarodnim pravom. Ta diplomatska poteza New Delhija prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer Indija zavzema zadržano stališče do vprašanja Grenlandije, kljub vse močnejši retoriki Združenih držav Amerike. Svet ministrov za zunanje zadeve OIC je na izrednem zasedanju v Džedi sprejel resolucijo, ki izraelsko priznanje odcepljene regije označuje za nezakonito in nepooblaščeno vmešavanje. Generalni sekretar OIC Hissein Brahim Taha je v svojem nagovoru poudaril, da je srečanje potekalo v kritičnem obdobju, ko se Somalija sooča z grožnjami svoji enotnosti. Poleg vprašanja Somalije je svet obravnaval tudi izraelsko agresijo na palestinskih ozemljih ter načrte za priključitev in razseljevanje prebivalstva. Napetosti so se stopnjevale po obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, kar je vlada v Mogadišu označila za nedopustno kršitev državnih meja. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je ob tem napovedal, da se bo njegova regija pridružila Abrahamovim sporazumom, kar dodatno zapleta varnostne in diplomatske odnose v Afriškem rogu. Indijska podpora Somaliji v tem kontekstu predstavlja pomembno diplomatsko utež zoper enostranske poteze Tel Aviva.

Zvezna vlada Somalije je izrazila globoko zaskrbljenost in obsodila nedavni napad na prostore veleposlaništva države Katar v ukrajinski prestolnici Kijev. Do poškodovanja diplomatskega predstavništva je prišlo med obsežnejšim bombardiranjem mesta, kar je sprožilo odzive v mednarodni skupnosti glede varnosti diplomatskih misij v vojnih območjih. Somalijske oblasti so poudarile, da gre za kršitev mednarodnih dogovorov, ki ščitijo tovrstne objekte. V uradni izjavi je Mogadiš izpostavil nujnost spoštovanja nedotakljivosti diplomatskih predstavništev, kot to določajo mednarodna pravila in Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih. Vlada je izrazila solidarnost s katarskimi oblastmi in opozorila na nevarnost, ki jo stopnjevanje nasilja predstavlja za tuje diplomate v Ukrajini. Napad na prostore države, ki v somalijskem okolju velja za pomembno zaveznico, je bil označen za nesprejemljivo dejanje. Somalija, ki se sama bori z vprašanji varnosti in stabilnosti, je s tem dejanjem pokazala svojo zavezanost mednarodnemu pravu na svetovnem odru. Čeprav so neposredne podrobnosti o storilcih v poročilih somalijske vlade ostale splošne, je jasno, da je dogodek neposredno povezan s trenutnimi vojaškimi operacijami v Kijevu. Incident ponovno odpira vprašanja o učinkovitosti zaščite civilnih in diplomatskih ciljev sredi trajajočega konflikta med Rusijo in Ukrajino.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je v petek obsodil uporabo pro-hamasovskih gesel med protesti, ki so potekali pred sinagogo v Queensu. Protestniki iz vrst gibanja Palestinian Assembly for Liberation so v četrtek zvečer izrazili nasprotovanje dogodku, ki so ga označili za »prodajo ukradene zemlje«, medtem ko se je pred sinagogo Young Israel of Kew Gardens Hills zbrala tudi skupina protiprotestnikov s propalestinskimi in nekaterimi skrajno desnimi simboli. Kljub začetnemu molku, ki je sprožil kritike s strani drugih mestnih zakonodajalcev, je Mamdani kasneje v izjavi za javnost Hamas označil za teroristično organizacijo. S tem je poskušal umiriti napetosti, ki so nastale ob njegovem prvem večjem preizkusu na področju javnega reda in miru po nastopu županske funkcije. Dogodek je izpostavil globoke delitve v mestu glede vprašanj na Bližnjem vzhodu. Lokalna policija je nadzorovala oba tabora, da bi preprečila neposredno nasilje, vendar so incidenti pred verskimi objekti v New Yorku povzročili zaskrbljenost glede varnosti judovske skupnosti. Številni mestni politiki so se odzvali hitreje od župana in ostro obsodili izbiro lokacije protesta, saj menijo, da so verski objekti neprimerni za tovrstne politične obračune.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so se zbrali protestniki in protestirali proti priznanju samooklicane Republike Somaliland s strani Izraela. Protesti so potekali na Trgu Taleh.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v sredo začel svojo tradicionalno novoletno turnejo po Afriki, v okviru katere bo obiskal Etiopijo in Somalijo. Osrednji cilj obiska je krepitev strateškega dostopa do trgovinskih poti v vzhodni in južni Afriki, s čimer želi Peking zavarovati ključne pomorske poti in oskrbovalne linije z viri. Turneja poudarja naraščajoči gospodarski pomen Etiopije, ki velja za eno najhitreje rastočih velikih gospodarstev na celini. Diplomatska prizadevanja Kitajske so usmerjena predvsem v države Afriškega roga, kjer ima Somalija zaradi svoje lege ob pomembnih plovnih poteh ključno vlogo za kitajske logistične interese. Obisk predstavlja nadaljevanje dolgoletne prakse kitajske diplomacije, ki začetek leta posveti utrjevanju odnosov z afriškimi partnericami, kar Kitajski omogoča širjenje vpliva v regiji, ki je bogata z naravnimi viri in ponuja nove tržne priložnosti. Sodelovanje med Kitajsko in afriškimi državami se v zadnjem obdobju ne osredotoča več zgolj na neposredne investicije v infrastrukturo, temveč vse bolj na dolgoročno varnost dobavnih verig. S krepitvijo vezi z Adis Abebo in Mogadišem poskuša Peking stabilizirati svojo prisotnost v geostrateško nestabilnem, a ključnem delu sveta, kjer tekmuje za vpliv z drugimi svetovnimi velesilami.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Somalije je 6. januarja 2026 izdalo uradno izjavo, v kateri je ostro obsodilo nenaden obisk izraelskega zunanjega ministra v Hargejsi, glavnem mestu samooklicane republike Somaliland. Somalske oblasti so dogodek označile za nezaslišan poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Mogadiš Somaliland še vedno obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Napetosti so se okrepile zaradi diplomatske teže obiska, ki po mnenju somalske vlade krši mednarodne protokole in destabilizira regijo Afriškega roga. Vlada v Mogadišu vztraja, da nobena tuja sila nima pravice vzpostavljati diplomatskih stikov z regijo Somaliland brez izrecnega dovoljenja zvezne vlade. Incident predstavlja novo zaostritev v prizadevanjih Somalilanda po mednarodnem priznanju, ki mu somalska stran vztrajno nasprotuje.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Trumpova administracija je zaradi domnevnih goljufij razširila omejitve financiranja otroškega varstva na celotno državo. Pred tem je zamrznila sredstva za otroško varstvo v Minnesoti. Trump je izjavil, da so goljufije v Kaliforniji, New Yorku in Illinoisu še hujše od tistih v Minnesoti. Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA je uvedlo nove omejitve financiranja otroškega varstva po vsej državi.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Izrael je 26. decembra 2025 postal prva država na svetu, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Odločitev je v regiji sprožila ostre odzive, zlasti s strani somalijskega predsednika, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obtožil, da poskuša konflikte z Bližnjega vzhoda prenesti na afriški rog. Somalija to dejanje razume kot neposreden poseg v svojo ozemeljsko celovitost, saj Somaliland od leta 1991 sicer deluje avtonomno, a do sedaj ni imel mednarodnega priznanja. Analitiki opozarjajo, da bi izraelsko priznanje lahko postalo "Pirova zmaga" za Somaliland, saj se je večina afriških držav odzvala z neodobravanjem. Izraelska poteza se časovno prekriva z napovedmi o trajni vojaški prisotnosti Izraela v Gazi in širitvi naselbin na Zahodnem bregu, kar dodatno zaostruje odnose z muslimanskimi državami. Diplomatska izolacija Somalije v tem primeru povečuje tveganje za nove regionalne nestabilnosti.

Izrael je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Ta poteza vlade premierja Benjamina Netanjahuja je sprožila val mednarodnih obsodb, zlasti v islamskem svetu, Afriki, na Kitajskem in v Evropski uniji. Arabska liga, ki vključuje 22 držav, je odločitev označila za napad na regionalno varnost in napovedala povračilne ukrepe proti Izraelu, vključno s pravnimi, gospodarskimi in diplomatskimi sankcijami. Zvezna vlada Somalije, katere del je Somaliland po mednarodnem pravu še vedno, je sporočila, da je priznanje brez pravne veljave in pomeni poseg v njihovo ozemeljsko celovitost. Somaliland se je od Somalije enostransko odcepil leta 1991 in od takrat deluje kot de facto neodvisna država z lastno valuto, vojsko in demokratičnim sistemom upravljanja, vendar do sedaj ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska odločitev je presenetila tudi administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa. V Mogadišu in drugih delih Somalije so zaradi priznanja izbruhnili množični protesti, saj prebivalci in oblast vidijo to potezo kot spodkopavanje enotnosti države. Izrael svojo odločitev zagovarja s primerjavo, da so številne države priznale palestinsko državo, medtem ko Somaliland že desetletja uživa stabilnost in mir v sicer nestabilnem Rogu Afrike.

Turški predsednik Erdogan je označil izraelsko priznanje Somalilanda za nelegitimno in nesprejemljivo. Med srečanjem s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu sta razpravljala o varovanju somalijske suverenosti in poglobitvi strateškega sodelovanja, vključno z energetskim sektorjem. Erdogan je ponovno potrdil podporo Turčije enotnosti Somalije.

V Somaliji so protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda dosegli največjo udeležbo od izraelske razglasitve. Predsednik Somalije se je v Turčiji sestal s predsednikom Erdoganom, ki je obsodil izraelsko priznanje. Protestniki so pozivali ljudi v Somaliji in Somalilandu, naj nasprotujejo priznanju.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o priznanju samooklicane Republike Somaliland kot neodvisne in suverene države. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Jian je poudaril, da Peking odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom delitve ozemlja Somalije, in dodal, da je Somaliland sestavni del te države. Kitajska se pri svojem stališču sklicuje na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki zagotavljajo suverenost in ozemeljsko celovitost držav članic. Peking je ob tem posvaril oblasti v Somalilandu, naj opustijo separatistična prizadevanja in sodelovanje z zunanjimi silami. Po besedah Lina Jiana so številne države v regiji prav tako izrazile močno nezadovoljstvo in obsodbo izraelske poteze. Kitajska stran je pozvala Tel Aviv h končanju vmešavanja v notranje zadeve afriških držav, Somaliland pa k realni presoji geopolitičnih razmer in prenehanju dejavnosti, ki spodkopavajo enotnost Somalije.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Izrael je kot prva država priznal neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo obsodbe številnih držav in mednarodnih organizacij, vključno z več kot 20 arabskimi in islamskimi državami, Afriško unijo ter Evropsko unijo. Kritiki menijo, da poteza spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije in mednarodne norme. Izrael naj bi s tem želel okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v bližini hutijev, ki jih podpira Iran. Obenem naj bi šlo za odgovor na napade na ladje v Rdečem morju in raketne napade na Izrael.

Vodja Hutijev je opozoril, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu obravnavana kot tarča. Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem na Floridi, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi ter grožnjah Irana in Libanona.

Predsednik Somalije, Xasan Sheekh Maxamuud, se je srečal z voditelji regionalnih uprav in županom Mogadiša, da bi razpravljali o ohranjanju suverenosti in enotnosti države. Poudarili so vladne načrte za preprečevanje kršitev, ki jih je zagrešil izraelski premier. Xasan Sheekh je dejal, da je poteza Netanjahuja očiten napad na suverenost Somalije.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Evropska unija in številne druge države so kritizirale Izrael zaradi priznanja Somalilanda, pokrajine, ki je pred več kot 30 leti razglasila neodvisnost od Somalije. EU je pozvala k spoštovanju suverenosti Somalije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. O potezi Izraela bo v ponedeljek razpravljal tudi Varnostni svet ZN.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

Cilj Izraela pri priznanju odcepitvene regije Somaliland in podpori razkosanju Somalije je pridobitev dostopa do odprtega morja in oslabitev gibanja Ansaralah v Jemnu.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opravil diplomatske pogovore s katarskim emirjem Sheikom Tamimom bin Hamadom Al-Thanijem glede ohranjanja somalijske enotnosti in suverenosti. Predsednik je emirju predstavil stališče Somalije proti načrtom, ki ogrožajo njeno ozemeljsko celovitost. Opravil je tudi posvetovanja z voditelji vzhodne Afrike in Afriškega roga o diplomatskih vprašanjih.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Evropska unija je poudarila, da vztraja pri spoštovanju suverenosti Somalije, potem ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland. Afriška unija je izrazila zaskrbljenost, da bi vsak poskus spodkopavanja somalijske suverenosti ogrozil mir in stabilnost v Afriki, ter zavrnila izraelsko priznanje. Poudarili so tudi ozadje nastanka in neodvisnosti Somalilanda.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala neodvisnost Somalije. Hkrati se pojavljajo vprašanja o prihodnosti odnosov med ZDA in Izraelom. Ron Dermer, zaupnik premierja Netanjahuja, je že pred petimi leti ocenil, da so evangelisti zanesljivejša podpora Izraelu kot ameriški Judje.

Somalija in Afriška unija sta se odzvali z ogorčenjem, potem ko je Izrael kot prva država formalno priznal Somaliland kot neodvisno državo. Pakistan se je pridružil 20 drugim državam in Organizaciji islamskega sodelovanja (OIC) pri zavračanju izraelskega priznanja Somalilanda.

Izrael je kot prva država na svetu priznal Somaliland kot neodvisno državo. Premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael priznava suverenost te somalijske pokrajine, ki je neodvisnost razglasila leta 1991, a doslej ni prejela mednarodnega priznanja.

Zunanji minister Turčije Hakan Fidan je opravil telefonske pogovore z zunanjimi ministri Egipta, Savdske Arabije in Jordanije. Pogovarjali so se o razmerah v Somaliji in Gazi. Fidan se je srečal tudi z višjim svetovalcem ZDA za Afriko Massadom Boulosom, s katerim sta ocenila situacijo v Somaliji.

Izrael je kot prva država na svetu uradno priznal neodvisnost Somalilanda, samooklicane republike, ki se je odcepila od Somalije. Agencija AFP je to poročala, sklicujoč se na sporočilo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Ta odločitev bi lahko spremenila regionalno dinamiko. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je pozdravil korak Izraela, medtem ko so ga zunanji ministri Egipta, Somalije, Džibutija in Turčije obsodili.