V Parizu bo v torek potekalo pomembno srečanje t. i. koalicije prostovoljcev, na katerem bodo zaveznice Ukrajine razpravljale o prihodnosti vojaške in politične podpore tej državi. Ključna novost srečanja je udeležba dveh tesnih sodelavcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja, ki ju je Bela hiša napovedala kot uradna predstavnika Washingtona. Prisotnost Trumpovega zeta Kushnerja in posebnega odposlanca Witkoffa nakazuje na neposredno vpletenost nove ameriške administracije v oblikovanje končne strategije za zaključek konflikta v Ukrajini. Srečanje v Parizu se odvija v luči intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki so se okrepila po Trumpovih pozivih k hitremu končanju spopadov. Ameriška delegacija bo z evropskimi partnerji usklajevala stališča glede morebitnega mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval ozemeljske kompromise ali nove varnostne garancije. Uradni Pariz poudarja, da je namen pogovorov okrepitev enotnosti zahodnih zaveznic pred morebitnimi neposrednimi pogovori z Moskvo, ki so bili v preteklih tednih že nakazani kot del ameriške strategije v Miamiju.

V Kijevu so se v soboto sestali varnostni svetovalci ključnih zaveznic Ukrajine, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike. Na srečanju, ki ga je vodil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so sodelovali predstavniki petnajstih držav, med njimi Velike Britanije, Francije in Nemčije, pa tudi delegati Evropske unije, Nata in Kanade. Glavni namen pogovorov je priprava dokumentacije za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, pri čemer naj bi bil osnutek sporazuma že devetdesetodstotno usklajen. Ukrajinska stran v sodelovanju s partnerji pripravlja večstranski okvirni sporazum o varnostnih jamstvih, ki predvideva ukrajinske sile kot prvo linijo obrambe, namestitev evropskih vojakov v državi ter ameriško podporo kot zadnje zagotovilo varnosti. Pogajanja se bodo prihodnji teden nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali vojaški predstavniki in voditelji evropskih držav. Zelenski je ob tem poudaril, da si prizadeva za vrh na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja, vendar je obenem ponovil odločnost, da se bo Ukrajina še naprej borila, če diplomatska prizadevanja ne bodo obrodila ustreznih sadov.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih držav zaveznic, vključno s predstavniki Francije, Nemčije, Združenega kraljestva, Kanade, Japonske ter delegacijami Evropske unije in zveze Nato. Osrednja tema pogovorov je bil mirovni načrt pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob robu srečanja poudaril, da so dokumenti o varnostnih jamstvih v devetdesetih odstotkih že pripravljeni in da so bili posredovani vsem sodelujočim partnerjem. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala prihodnji teden v Parizu, kjer se bodo najprej sestali predstavniki vojaških sektorjev, nato pa še voditelji evropskih držav. Zelenski je izrazil upanje, da bodo končna besedila o varnostnih jamstvih dorečena prav na torkovem srečanju v francoski prestolnici. Ukrajinski načrt predvideva večstranski okvirni sporazum, kjer bi ukrajinske sile predstavljale prvo obrambno linijo, ob podpori evropskih enot na terenu in ameriških jamstvih v ozadju. Kljub intenzivnim pogovorom je ukrajinski predsednik jasno opozoril, da se bo Ukrajina še naprej borila, če mirovna prizadevanja ne bodo obrodila sadov pod sprejemljivimi pogoji. Srečanje v Kijevu je nekoliko zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki je potekal istega dne, vendar so pogovori o Koaliciji voljnih, ki jo sestavlja približno 30 držav, nemoteno napredovali proti cilju, da se voditeljski vrh v ZDA izvede še pred koncem januarja.

Pred obiskom v Parizu, kjer naj bi dokončno uskladili dogovore, je predsednik Volodimir Zelenski zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maljuka. Zelenski je dejal, da načrtuje širšo reorganizacijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo varnostne službe Ukrajine (SBU) Vasilija Maljuka. O zamenjavi so se pogovarjali na srečanju med Zelenskim in Maljukom. Razlog za zamenjavo so širše kadrovske spremembe pred Zelenskijevim potovanjem v Pariz, kjer naj bi dokončali dogovore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

Svetovalci za nacionalno varnost ključnih zaveznic Ukrajine so se v soboto v Kijevu sestali na pogovorih o mirovnem načrtu pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike, s katerim želijo končati skoraj štiri leta trajajočo vojno. Srečanja so se udeležili predstavniki 15 držav, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo, ter delegati iz zveze Nato in Evropske unije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da so pogajanja dosegla ključno fazo, saj je načrt po njegovih navedbah v 90 odstotkih že usklajen, dokumentacijo o varnostnih jamstvih pa so že posredovali vsem sodelujočim partnericam. Diplomatska prizadevanja se bodo v prihodnjih dneh še stopnjevala, saj bodo pogovori stekli v Parizu na ravni evropskih voditeljev in vojaških strokovnjakov. Zelenski je izrazil pričakovanje, da se bo proces končal z vrhom na najvišji ravni v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja. Čeprav se je srečanja prek video povezave udeležil tudi posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff, je dogajanje delno zasenčil ameriški napad na Venezuelo, ki se je zgodil istega dne. Kljub intenzivnim pogovorom pa ostajajo stališča med Kijevom in Moskvo glede končnih pogojev miru še vedno precej oddaljena.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maljuka, kar je nadaljevanje kadrovskih sprememb na vrhu države pred njegovim obiskom v Parizu, kjer naj bi dokončal dogovore. Razlog za zamenjavo ni znan. Prav tako je imenoval kanadskega gospodarskega svetovalca.

V Kijevu so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz petnajstih evropskih držav, Kanade ter predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti najnovejše različice načrta za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje, ki se ga je na daljavo udeležil tudi posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je bilo namenjeno predvsem pripravi na prihajajoči vrh "koalicije voljnih" v Franciji. Ukrajinski pogajalec Roustem Oumerov je poudaril, da so se pogovori osredotočali na varnostna jamstva, gospodarska vprašanja in določitev zaporedja prihodnjih korakov za dosego trajnega miru. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po srečanju izpostavil tri ključne točke: varnost, obnovo in mir. Ob tem je opozoril, da ima Ukrajina pripravljen alternativni načrt ukrepanja, če bi Rusija poskušala blokirati pogajanja ali zavrniti mirovni sporazum. Čeprav so se pogovori odvijali v senci vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, so ukrajinski predstavniki zagotovili, da med Kijevom in evropskimi partnerji ni nesoglasij glede zaščite ukrajinskih interesov. Nadaljevanje diplomatskih prizadevanj je predvideno za januar, ko se bodo srečanja nadaljevala v Parizu in Združenih državah Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da si Kijev prizadeva za čimprejšnji konec vojne, vendar ne na račun suverenosti ali ozemlja države. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v mednarodnih diplomatskih krogih krepijo razprave o mirovnih načrtih, pri čemer je ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff potrdil pogovore z ukrajinskim obrambnim ministrom Rustemom Umerovom o prihodnjih varnostnih zagotovilih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt naj bi bile evropske države pripravljene v Ukrajino napotiti od 10.000 do 15.000 vojakov za zagotavljanje varnosti v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi sovražnosti. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo. V napadu na regijo Herson je bilo ubitih več kot 20 ljudi, medtem ko so ukrajinske brezpilotne letalnice v novoletni noči napadle cilje v vasi Horli, kjer je po navedbah lokalnih virov umrlo 24 oseb. Hkrati je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila namigovanja, da bi Ukrajina z droni ciljala rezidenco ruskega predsednika Putina, kar dodatno osvetljuje napetosti glede odgovornosti za napade globoko v zaledju obeh strani.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da so se svetovalci Donalda Trumpa v Parizu sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil opredeliti naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar odraža Trumpovo zavezo k hitri rešitvi konflikta. V delegaciji sta poleg Witkoffa sodelovala tudi bodoči svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz in kandidat za zunanjega ministra Marco Rubio. Strani so razprave opisale kot konstruktivne, osredotočene pa so bile na usklajevanje stališč med ZDA in ključnimi evropskimi zaveznicami pred uradnim prevzemom oblasti v Washingtonu.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bila razprava o nadaljnjih korakih za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar je potrdil ameriški posebni odposlanec Steve Witkoff. Srečanje poudarja intenzivna prizadevanja nove ameriške administracije po hitri diplomatski rešitvi konflikta. Ob tem so v javnost prišle podrobnosti o notranjih nesoglasjih v Beli hiši glede ocene ukrajinske odpornosti. Poročila razkrivajo, da je Trump nekdanjega posebnega odposlanca Keitha Kellogga označil za »idiota«, potem ko je ta javno podprl Zelenskega in ga označil za pogumnega voditelja. Trump naj bi vztrajal pri oceni, da je Rusija močna, Ukrajina pa šibka, kar je Kellogg zavrnil kot nesmisel. Kljub napetostim naj bi Zelenskemu uspelo vzpostaviti določen oseben odnos s Trumpom skozi neformalne teme, kot so ukrajinske lepotne kraljice, kar naj bi nekoliko omililo prvotno hladne odnose. Kellogg je medtem napovedal svoj odhod iz administracije januarja 2026.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ukrajino Steve Witkoff je z voditelji držav članic Evropske unije in predstavniki ukrajinskih oblasti razpravljal o prihodnjih varnostnih jamstvih za Kijev. Osrednji cilj pogovorov, ki so potekali ob koncu leta, je bil oblikovanje mehanizmov, ki bi preprečili ponovni izbruh sovražnosti po morebitni prekinitvi ognja ali mirovnem sporazumu. Witkoff je poudaril, da je za stabilnost regije ključno zagotoviti trdne zaveze, ki bodo Ukrajini omogočile dolgoročno varnostno predvidljivost. Diplomatska prizadevanja ameriške strani odražajo pripravo na novo fazo pogajanj, v kateri bo vprašanje varnostne arhitekture v Vzhodni Evropi igralo osrednjo vlogo. Evropski partnerji so v pogovorih izpostavili potrebo po usklajenem delovanju med Washingtonom in Brusljem, medtem ko ukrajinska stran vztraja pri konkretnih in zavezujočih jamstvih, ki bi preprečila morebitno novo rusko agresijo v prihodnosti. Witkoffove izjave nakazujejo na intenziviranje dialoga med ključnimi zavezniki še pred uradno menjavo oblasti v Beli hiši.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije ter Nemčije, da bi določili naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini. Posebni ameriški odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da so se pogovori odvili v sredo, le nekaj dni po srečanju Trumpa in Zelenskega na posestvu Mar-a-Lago. Diplomatska prizadevanja nove ameriške administracije se stopnjujejo, saj konflikt vstopa v četrto leto trajanja, Trump pa nakazuje, da so pogajalske strani blizu dosegi mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v komunikaciji z novinarji predlagal, da bi moral Donald Trump obiskati Ukrajino, kar bi po njegovem mnenju služilo kot močan signal podpore in dokaz resnih namer za dosego premirja. Zelenski je poudaril, da bi bil neposreden oblet predsednika Trumpa v Ukrajino, namesto zgolj obiska sosednje Poljske, ključen za zaupanje v mirovni proces. Kljub optimizmu ameriške strani glede hitrega končanja vojne, ostajajo podrobnosti mirovnega načrta in morebitnih varnostnih jamstev za Ukrajino predmet intenzivnih usklajevanj z evropskimi zaveznicami.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s čimer se nadaljujejo intenzivna diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje se je odvilo v nedeljo zvečer, le malo po tem, ko je Trump opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Glavna tema pogovorov je bil morebitni mirovni sporazum, ki pa po navedbah opazovalcev ostaja težko dosegljiv. Srečanje med Trumpom in Zelenskim je po ocenah strokovnjakov potekalo v treznem vzdušju in brez večjih prebojev, vendar tudi brez diplomatskih škandalov, ki so v preteklosti zaznamovali odnose med Kijevom in Washingtonom. Zelenski je na Florido prispel v upanju na zagotovitev nadaljnje ameriške podpore, medtem ko Trumpov pristop temelji na neposrednem pogajanju z obema vpletenima stranema. Pred srečanjem z ukrajinsko delegacijo so se ameriški predstavniki, vključno s posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, večkrat sestali z ruskim vrhom, kar kaže na Trumpovo strategijo posredovanja med Moskvo in Kijevom.

Ameriški predsednik Donald Trump je pred srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Mar-a-Lagu opravil telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila iskanje poti do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer Trump trdi, da so pogajanja na dobri poti in da je mirovni dogovor blizu. Bela hiša si prizadeva za vzpostavitev okvira, ki bi zadovoljil obe strani, vendar ostajajo ključne podrobnosti sporazuma še vedno nejasne. Kljub optimizmu ameriške administracije so odnosi med vpletenimi stranmi napeti. Medtem ko Trump poudarja domnevne ruske koncesije, ukrajinska stran izraža previdnost in mestoma razočaranje nad komunikacijskimi kanali med Washingtonom in Moskvo. Pogovori na več ravneh se bodo nadaljevali v prihodnjih dneh, ko bodo skušali uskladiti nasprotujoča si stališča glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev, ki so do sedaj zavirala kakršen koli konkreten premik k premirju.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi srečal z Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Govorila sta tudi o ozemeljskih zahtevah Rusije. Pred srečanjem je Zelenski izrazil upanje glede končanja vojne.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo v nedeljo srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, da bi razpravljala o načrtu za končanje rusko-ukrajinskega konflikta. Zelenski je Trumpa povabil, da obišče Ukrajino in podpre mirovni sporazum. Trump je dejal, da mirovni načrt Zelenskega ne bo imel pomena, dokler ga on ne bo odobril. Zelenski ocenjuje, da Rusija ne želi končati vojne.

Pred srečanjem Zelenskega in Trumpa na Floridi, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu, je Rusija izvedla raketne in napade z droni na Kijev in druge regije v Ukrajini, zaradi česar je Poljska zaprla dve letališči. Zelenski je odprt za idejo referenduma o Trumpovem mirovnem načrtu, Kremelj pa meni, da je dogovor blizu. Putin naj bi bil pripravljen na koncesije glede nekaterih že osvojenih ozemelj, zahteva pa celoten Donbas. V Kijevu je bilo v napadih ranjenih pet ljudi.

Najožji krog ameriškega predsednika Donalda Trumpa vidi v Rusiji obetavno platformo za velik posel, kljub spremljajočim tveganjem. Posebni odposlanec Stephen Witkoff in zet ameriškega voditelja Jared Kushner sta usmerjena v vračanje Rusije v svetovno gospodarstvo – predvsem zaradi koristi za ameriške investitorje, poroča The Wall Street Journal.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom to nedeljo na Floridi, na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Namen srečanja je razprava o varnostnih jamstvih za Ukrajino po koncu vojne. Zelenski je ponovil pripravljenost na referendum o Trumpovem mirovnem načrtu, če bo dogovorjeno premirje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da se bo z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom srečal v nedeljo, 28. decembra, na Floridi. Kremelj je potrdil telefonski stik med Rusijo in ZDA, vendar ni razkril podrobnosti pogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se po poročanju Axiosa ta konec tedna, natančneje v nedeljo, srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Namen srečanja je iskanje rešitev za mir v Ukrajini.

Ruska podmornica "Jasen" je po poročanju novinarja Brenta Eastwooda v članku za 19FortyFive postala "neprijetno presenečenje" za Združene države Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na božični dan "zelo dobro" pogovarjal s posebnim odposlancem ZDA, Steveom Witkoffom, in predsednikom Donaldom Trumpom o morebitnem mirovnem sporazumu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se je z ameriškim odposlancem za Bližnji vzhod, Weikoffom, in zetom predsednika Trumpa, Kushnerjem, pogovarjal o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje je trajalo približno eno uro, pogovarjali pa so se o različnih oblikah, srečanjih in časovnicah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljali o mirovnem predlogu. Ruski predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da bi morali mirovni pogovori potekati za zaprtimi vrati. Kirill Dmitriev je podprl Trumpovo kritiko New York Timesa in dejal, da nekateri zahodni mediji sabotirajo Trumpova prizadevanja za mir.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek dejal, da se je z odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem pogovarjal o tem, kako končati vojno z Rusijo. Zelenski je pogovor označil za zelo dober in pohvalil konstruktiven pristop Američanov. V ločenem sporočilu je Zelenski dejal, da si Ukrajinci Putinu želijo smrt za božič, pri tem pa je kritiziral Ruse kot "brezbožne" in nečloveške.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s predstavniki Kijeva, ki sodelujejo v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini, opravil nov pogovor s Stevom Witkoffom, posebnim odposlancem nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem. Zelenski je pogovor označil za »zelo dobrega« in dejal, da obstajajo »dobre ideje« za mir.

Volodimir Zelenski je Donaldu Trumpu predlagal, da obišče Ukrajino in podpre morebitni mirovni sporazum. Potrdil je, da se bosta srečala na Floridi 28. decembra.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt v 20 točkah, ki so ga oblikovali ukrajinski in ameriški uradniki, vendar Rusija načrt zavrača. Zelenski je tudi izjavil, da Rusija s pomočjo Belorusije napada zahodne regije Ukrajine, saj lahko vidijo linije ukrajinske zračne obrambe. General Ben Hodges je izrazil mnenje, da je Putinova privolitev v demilitarizirano cono v Ukrajini zgolj fantazija.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal z ameriškima odposlancema Steveom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem o novem ameriškem načrtu za dosego miru v Ukrajini.

Po prejemu ameriških predlogov je potekal telefonski pogovor med svetovalcem Vladimirja Putina, Jurijem Ušakovom, in člani ameriške administracije. Dmitrij Peskov je potrdil, da sta se Moskva in Washington dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Witkoff, je Izrael in posrednike obvestil, da se bo druga faza dogovora o Gazi začela v začetku januarja. Dogovor, ki ga je pripravil Trump, naj bi Izrael uresničil pod pritiskom glede razorožitve.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je na božični dan pogovarjal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom Jaredom Kushnerjem o možnostih približevanja miru. Pogovor je trajal približno eno uro.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da opaža počasen, a stalen napredek v pogovorih z ZDA glede konflikta v Ukrajini. Hkrati je Moskva izdala ostro opozorilo evropskim partnerjem.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Posebni predstavnik ameriškega predsednika, Steve Witcoff, in državni sekretar, Marco Rubio, sta postala tekmeca za vlogo glavnega pogajalca ZDA pri reševanju rusko-ukrajinskega konflikta, poroča NBC, ki se sklicuje na vire.

Trumpova administracija je odpoklicala približno 30 ameriških ambasadorjev, vključno z ambasadorjem s Fidžija. Ukrep naj bi bil povezan s prizadevanji za imenovanje posameznikov, ki bodo podpirali Trumpovo agendo 'Amerika na prvem mestu', kar je sprožilo zaskrbljenost glede politizacije ameriške diplomacije. Večina odpoklicanih diplomatov je službovala v afriških državah.

Novi Trumpov odposlanec za Grenlandijo, Jeff Landry, je izjavil, da je njegov cilj priključitev Grenlandije k ZDA. Danska in Grenlandija sta ponovili, da ZDA ne bosta prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevali spoštovanje njune ozemeljske celovitosti.

Donald Trump je imenoval guvernerja Louisiane, Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Landry je izjavil, da je njegov cilj Grenlandijo vključiti v ZDA, kar je sprožilo ogorčenje v Danski in na Grenlandiji. Voditelji obeh držav so ponovno poudarili, da ZDA ne bodo prevzele nadzora nad Grenlandijo in zahtevajo spoštovanje ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.