Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal uvedbo uradne preiskave o smrti več deset oseb, ki so po navedbah venezuelskih oblasti izgubile življenje med vojaškim napadom Združenih držav Amerike na prestolnico Caracas in druge dele države. Za vodenje postopka je Saab imenoval tri uradnike svojega urada, ki bodo zadolženi za ugotavljanje okoliščin in natančnega števila žrtev. Napoved preiskave prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Čeprav podrobnosti o samem obsegu napada in natančnem številu ubitih ostajajo predmet nasprotujočih si informacij, venezuelska stran dogodek označuje za neposredno vojaško agresijo na suvereno ozemlje. Odločitev tožilstva za pregon odraža prizadevanja režima Nicolása Madura, da na mednarodni ravni dokumentira posledice ameriških vojaških operacij.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Generalna tožilka Združenih držav Amerike Pam Bondi je sporočila, da so v New Yorku vložili kazensko obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica ju bremeni vpletenosti v narko-terorizem, kar predstavlja novo stopnjevanje pritiska Washingtona na venezuelski režim. Objava obtožnice sledi nedavnim ameriškim vojaškim napadom na strateške položaje v Venezueli, ki so bili po navedbah ameriške administracije nujni za zaščito nacionalnih interesov. Venezuelski generalni tožilec Tarek William Saab se je na dogajanje odzval z ostrimi obtožbami na račun Združenih držav Amerike. Saab je Washington označil za neposredno odgovornega za morebitno ogrožanje varnosti predsednika in njegove soproge. V svojem nagovoru na državni televiziji je zahteval posredovanje Organizacije združenih narodov ter poudaril, da so ZDA prešle z retoričnih groženj k neposrednemu nasilju. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj Caracas ameriške poteze interpretira kot poskus nasilne menjave oblasti.

Ameriški generalni državni tožilec je napovedal, da bodo venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga deležni najstrožje kazni, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama. Združene države Amerike že dlje časa obravnavajo Madura v okviru obtožb o trgovini z mormotiki in korupciji. Napoved o strogi kazni odraža odločnost ameriške administracije pri pregonu venezuelskega vodstva, ki ga Washington ne priznava kot legitimnega. V odzivu na ameriške grožnje je venezuelski generalni državni tožilec izjavil, da za varnost predsednika Madura in njegove žene neposredno odgovarja vlada Združenih držav Amerike. Venezuelska stran te napovedi interpretira kot neposreden napad na suverenost države in varnost njenih najvišjih predstavnikov. Diplomatski odnosi med Caracasom in Washingtonom ostajajo na najnižji točki, saj se obe strani spopadata z vprašanji legitimnosti in mednarodnega prava.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Po poročilih več virov, vključno s potrditvijo venezuelske vlade, naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Predsednik ZDA Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru za New York Times operacijo označil za »briljantno«. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejala, da ne ve, kje se nahajata predsednik Maduro in njegova žena, ter pozvala ZDA, da predložijo »dokazilo o življenju«.

Po napadu na Venezuelo se je okrepilo mednarodno obsojanje. Mehiška vlada je javno obsodila vojaške operacije ZDA in pozvala k posredovanju ZN. Republikanski senator Lindsey Graham je nakazal, da ima na muhi že naslednjo tarčo. Nekateri vidni predstavniki MAGA gibanja so ostro kritizirali predsednika Trumpa zaradi napada na Venezuelo, pri čemer so nekateri celo trdili, da je s tem izdal svoje podpornike.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Maria Corina Machado se ni udeležila podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je venezuelska opozicijska voditeljica ne bo prisotna, nagrado pa bo v njenem imenu prevzel nekdo drug. Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal, da bi jo v primeru odhoda na Norveško obravnavali kot ubežnico.

Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je obtožil ZDA kršenja mednarodnega prava in človekovih pravic zaradi raketnega napada na plovilo v Karibskem morju. V Hongkongu je požar v stolpnici zahteval življenja 94 ljudi, gasilci pa nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih. Na Tajskem je nekdanji član volilne komisije pozval premierja Anutina Charnvirakula k odstopu zaradi neustreznega odziva na poplave na jugu države.

Venezelski državni tožilec Tarek William Saab je izjavil, da je Kartel Sonc, ki ga ZDA označujejo za teroristično organizacijo, "ustvarila CIA". Saab trdi, da je to informacijo pridobil od nekdanjega agenta CIA.

Glavni tožilec Venezuele je izjavil, da bodo Mario Corino Machado obravnavali kot "begunko", če zapusti državo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Ta izjava je bila podana v luči naraščajočih napetosti med Caracasom in opozicijo, zaradi česar bi podelitev nagrade lahko še dodatno zaostrila diplomatske in pravne napetosti.

Poleg Darling Ortiz so obtožili tudi Jaira Gonzáleza, nekdanjega pomožnega tožilca šeste tožilstva v zvezni državi Lara, zaradi domnevne korupcije. Generalni tožilec Tarek William Saab je sporočil, da bo državno tožilstvo obtožilo oba nekdanja uradnika.

Združene države Amerike so prepovedale vstop nekdanji predsednici vrhovnega sodišča Črne gore, Vesni Medenici, in nekdanjemu županu Budve, Milu Božoviću, zaradi njune vpletenosti v korupcijo in trgovino z narkotiki. State Department je Božovića obtožil zlorabe javnih funkcij za podporo organiziranemu kriminalu in mednarodnim operacijam trgovine z drogami. Poslanec Demokratov, Momčilo Leković, je odločitev ZDA pozdravil kot obsodbo »gnile zveze politike, pravosodja in kriminala« v Črni gori.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

Generalni državni tožilec Venezuele, Tarek William Saab, je napovedal nacionalno kampanjo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu in zmanjšanje števila nesreč, v katere so vpleteni motoristi. Kampanja, ki poteka v sodelovanju z Ministrstvom za promet, nosi slogan "Če prižgeš motor, ne ugasni svojega življenja" in si prizadeva ozaveščati motoriste o nevarnostih v prometu.

Julio César Chávez Jr. je bil po izgonu iz ZDA v Mehiko poslan v preventivni pripor. Sodnik v Hermosillu, Sonora, je odredil pripor zaradi domnevnih povezav z organiziranim kriminalom, natančneje s skupino 'Los Chapitos', ki deluje znotraj kartela Sinaloa. O njegovem pravnem položaju bo odločeno 23. avgusta. Njegov oče, Julio César Chávez, je po deportaciji izrazil obup in ogorčenje nad situacijo.

Generalni državni tožilec Tarek William Saab je ponovno poudaril, da bo zloraba živali v Venezueli kaznovana z zaporom od dveh do šestih let in visokimi denarnimi kaznimi, ki se gibljejo med 1.000 in 2.000 davčnimi enotami. Kazni se nanašajo na različna dejanja, kot so prikrajšanje živali za svetlobo, zrak, senco, hrano ali ustrezno higieno.

Predsednik Nicolás Maduro je po oddaji svojega glasu napovedal sklic Sveta za zvezno vlado s 335 izvoljenimi župani. Podpredsednica Delcy Rodríguez je volitve označila za "edinstvene in izjemne". Medtem je opozicijska voditeljica María Corina Machado trdila, da je 90 % Venezuelcev na volitvah zavrnilo Madura, čeprav chavizem naj ne bi priznal visoke abstinencije. Magistrat Maikel Moreno je čestital volilni komisiji za potek volitev, generalni državni tožilec Tarek William Saab pa je izpolnil državljansko dolžnost z udeležbo. Kandidat Carlos Requena je proces označil za potrditev miru in demokracije v državi, medtem ko je Nikaragva čestitala predsedniku Maduru za "demokratično, svobodno in suvereno" izvajanje volilne pravice.

María Alexandra Gómez, partnerica argentinskega gendarmerja Nahuela Galla, je pozvala generalnega državnega tožilca Venezuele, Tarek William Saaba, k takojšnji izpustitvi njenega moža. Gallo je bil aretiran decembra 2024 in od takrat ni uradnih informacij o njegovem stanju. Njegova partnerica trdi, da je nedolžen in da gre za prisilno izginotje, saj je minilo že več kot sedem mesecev, odkar so z njim prekinili stike.

Venezuela je sprožila preiskavo domnevnega mučenja po izmenjavi desetine venezuelskih državljanov, ki so jih ZDA deportirale iz zapora v Salvadorju. Generalni tožilec Tarek William Saab je potrdil začetek formalne preiskave. Poročila navajajo, da so ZDA venezuelske migrante poslale v zloglasni zapor Cecot v Salvadorju, kjer so bili podvrženi mučenju. Venezuela zdaj preiskuje predsednika Salvadorja Nayiba Bukeleja v zvezi s temi obtožbami.