Iranske varnostne sile so z uporabo brutalne sile zadušile val protivladnih protestov, pri čemer je po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij umrlo vsaj 2571 ljudi. Razmere v državi so se po dneh popolne komunikacijske blokade začele razkrivati šele po ponovni vzpostavitvi mednarodnih telefonskih povezav. Poročila s terena opisujejo prizore opustošenja, množičnih aretacij in smrti v večjih mestih, medtem ko nekateri viri opozarjajo, da bi lahko končno število smrtnih žrtev preseglo celo 12.000. Teokratski režim v Teheranu je za spodbujanje nemirov obtožil Združene države Amerike in druge tuje velesile, hkrati pa je napovedal prve usmrtitve zaprtih protestnikov. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice je izrazil zgroženost nad stopnjo nasilja in pozval k takojšnji prekinitvi pobijanja mirnih demonstrantov. Kljub uradnim zanikanjem so nekateri državni mediji v Iranu začeli priznavati visoko število žrtev, kar kaže na razsežnost krize, ki jo mnogi primerjajo z dogodki med islamsko revolucijo leta 1979. Svojci žrtev se v velikem strahu zbirajo pred mrtvašnicami, kjer iščejo pogrešane člane družin. Iranska diaspora po vsem svetu poroča o globoki pretresenosti in težavah pri vzpostavljanju stikov z domovino. Mednarodna skupnost povečuje pritisk na iranske oblasti, vendar te vztrajajo pri uporabi represivnih ukrepov za ohranitev nadzora nad državo, kar vključuje tudi napovedane javne usmrtitve za ustrahovanje preostalega prebivalstva.

Iranske oblasti so v torek delno omilile omejitve komunikacij, kar je državljanom prvič po več dneh omogočilo opravljanje klicev v tujino prek mobilnih omrežij, medtem ko število smrtnih žrtev protivladnih protestov še naprej strmo narašča. Po zadnjih podatkih aktivistov in neodvisnih virov je bilo ubitih najmanj 646 ljudi, nekatere ocene pa nakazujejo, da bi se število žrtev lahko približalo številki 2000. Kljub delni sprostitvi telefonije dostop do svetovnega spleta in storitev kratkih sporočil (SMS) ostaja blokiran, kar državljanom onemogoča prosto širjenje informacij o dogajanju znotraj države. Priče iz Teherana poročajo o močni prisotnosti varnostnih sil na ulicah in vidnih poškodbah na vladnih stavbah, ki so bile tarče napadov med najhujšimi nemiri. Čeprav so domačini lahko poklicali sorodnike v tujino, povratni klici v Iran še vedno niso bili mogoči, kar kaže na to, da režim v Teheranu ohranja strog nadzor nad informacijskimi tokovi. Notranje omrežje je omejeno le na spletne strani, ki jih je odobrila vlada, s čimer skušajo oblasti preprečiti organizacijo novih demonstracij. Mednarodna skupnost se je na stopnjevanje nasilja odzvala z ostrimi obsodbami. Nemški kancler je izrazil prepričanje, da so iranski vladi šteti dnevi, medtem ko se pritiski na teokratski režim krepijo tako znotraj države kot v tujini. Protesti, ki so se začeli zaradi gospodarske krize in devalvacije valute, so se razvili v neposreden upor proti celotnemu političnemu sistemu, na kar se je država odzvala z najstrožjimi ukrepi v zadnjih desetletjih.

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je sporočilo, da so varnostne sile identificirale in pridržale več ključnih osebnosti, ki naj bi stale za nedavnimi nemiri v Teheranu. Po navedbah uradnega Teherana gre za teroristično mrežo, ki je neposredno povezana z izraelsko obveščevalno službo Mosad. Aretacije so se zvrstile v zadnjih dneh, pri čemer ministrstvo poudarja, da so operacije izvedli ob učinkovitem sodelovanju prebivalstva. Operacija se nadaljuje, saj iranske službe še vedno iščejo preostale vodje tistih skupin, ki jih režim označuje za teroristične celice. Oblasti trdijo, da so ti posamezniki načrtovali in izvajali sabotaže ter spodbujali nasilje med protesti, ki so pretresli prestolnico. Gre za nadaljevanje strogega odziva države na notranje nemire, ki jih uradna politika redno pripisuje tujim akterjem in sovražnim obveščevalnim službam. Dogajanje poteka v senci širših protivladnih protestov, ki so se v državi razplamteli zaradi gospodarske krize. Iran vztrajno zavrača legitimnost protestnega gibanja in ga interpretira kot hibridno vojno, ki jo vodijo zunanji sovražniki. Mednarodna javnost medtem pozorno spremlja ravnanje iranskih varnostnih sil in usodo pridržanih, saj so obtožbe o sodelovanju s tujimi obveščevalci v Iranu pogosto podlaga za najstrožje kazni.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost ostrega vojaškega odziva proti Iranu, medtem ko se teokratski režim v Teheranu sooča z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih desetletjih. Po poročilih humanitarnih organizacij je število smrtnih žrtev med protestniki naraslo na najmanj 572, nekateri viri pa navajajo celo številke med 12.000 in 20.000 mrtvimi. Trump je potrdil, da prejema poročila o vojaških možnostih napadov, in hkrati uvedel drastičen ukrep v obliki 25-odstotnih carin na celotno trgovino za katero koli državo, ki bo poslovala z Iranom. Iranske oblasti so v odgovor na ameriške grožnje obsodile "vmešavanje v notranje zadeve" in obtožile Združene države Amerike ter Izrael spodbujanja nasilja. Kljub zaostreni retoriki in obsežni blokadi spleta v državi je iransko ministrstvo za zunanje zadeve potrdilo, da komunikacijski kanali z Washingtonom ostajajo odprti prek posebnega ameriškega odposlanca Steva Witkoffa. Protesti, ki so se sprva začeli konec decembra zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa, so se medtem sprevržili v odkrite zahteve po padcu verske ureditve. Znotraj ZDA so odzivi na Trumpovo politiko deljeni. Medtem ko nekateri republikanski senatorji, kot je Mike Rounds, puščajo odprte možnosti za vojaško posredovanje, kritiki opozarjajo na protislovja med predsednikovo podporo protestnikom v tujini in njegovim ostrim odnosom do domačih demonstracij. Hkrati se Trumpova administracija zapleta v nove spore znotraj države, saj je pravosodno ministrstvo sprožilo preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu, kar dodatno stopnjuje politično napetost v Washingtonu.

Iranski obrambni minister Aziz Nasirzade je danes opozoril, da bo Iran napadel ameriška vojaška oporišča v regiji, če bodo Združene države Amerike sprožile ofenzivo proti tej državi. Grožnja sledi stopnjevanju napetosti po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal odločno ukrepanje v primeru usmrtitev protestnikov, ki so bili zaprti med nedavnimi nemiri v Islamski republiki. Nasirzade je poudaril, da bodo vsa ameriška oporišča, ki bi ZDA nudila pomoč pri morebitnih napadih, obravnavana kot legitimne tarče. Iranske oblasti s tem pošiljajo jasno sporočilo Washingtonu glede pripravljenosti na povračilne ukrepe v primeru vojaškega posredovanja, kar še dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Ameriška stran vztraja pri svoji politiki trdnosti, zlasti v luči vprašanj človekovih pravic in ravnanja z zaprtimi protestniki. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi morebitna neposredna vojaška konfrontacija med Teheranom in Washingtonom lahko destabilizirala celotno regijo Bližnjega vzhoda in vplivala na svetovne trge energentov.

Ameriški predsednik Donald Trump se po navedbah analitikov pripravlja na novo in potencialno usodno poglavje v dolgotrajnem sporu med Združenimi državami Amerike in Islamsko republiko Iran. Trump je javno izrazil namero po "zmagi" nad iranskim režimom, kar vključuje razmišljanja o vojaških napadih, ki bi služili kot podpora protestnikom znotraj države v času globoke krize teokratske oblasti. Stopnjevanje sovražne retorike je sprožilo številna vprašanja strokovnjakov o dejanskih strateških ciljih Bele hiše in o tem, kaj bi takšna zmaga sploh pomenila v praksi. Napetosti so dosegle vrhunec po seriji prejšnjih groženj in vojaških akcij, ki so vključevale bombardiranje iranskih jedrskih objektov. Trenutna administracija stopnjuje pritisk na Teheran z utemeljitvijo, da je treba preprečiti obogatitev urana, kar ZDA opredeljujejo kot skrajno mejo oziroma rdečo črto. Čeprav Trump poudarja potrebo po stabilizaciji regije, kritiki opozarjajo, da bi neposreden vojaški poseg lahko sprožil širši regionalni konflikt z nepredvidljivimi posledicami. ZDA hkrati poskušajo uskladiti svojo politiko do Irana z drugimi zunanjepolitičnimi vprašanji, vključno s humanitarno krizo v Gazi in odnosi z Izraelom. Trumpova napoved o pomoči v Gazi ob hkratnem pritisku na Teheran nakazuje na kompleksno preoblikovanje bližnjevzhodne strategije, kjer se stopnjevanje sankcij in vojaških groženj uporablja kot primarno diplomatsko orodje. Iran je na grožnje odgovoril z lastnimi opozorili, kar še dodatno zmanjšuje možnosti za deeskalacijo v bližnji prihodnosti.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med protivladnimi protesti po podatkih organizacije za človekove pravice HRANA povzpelo na 2.571, medtem ko se teokratski režim sooča z najmočnejšim valom upora v zadnjih letih. Ameriški predsednik Donald Trump je podprl protestnike in obljubil, da pomoč prihaja, pri čemer vojaškega posredovanja ni izključil kot možnosti. Iranske oblasti so se na dogajanje odzvale z obtožbami na račun Združenih držav Amerike in Izraela, ki naj bi spodbujala nasilje, smrtne žrtve pa pripisale tujim terorističnim agentom. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede odziva na krizo. Italijansko gibanje Pet zvezd se je v senatu vzdržalo pri glasovanju o resoluciji o Iranu, saj so zahtevali jasne zaveze proti morebitnemu enostranskemu vojaškemu posredovanju. Čeprav so ostro obsodili represijo iranskega režima, so opozorili, da bi zunanje oboroženo posredovanje lahko destabiliziralo celotno regijo Bližnjega vzhoda in državo pahnilo v državljansko vojno, podobno usodi Iraka ali Sirije. Podatki organizacije HRANA kažejo, da je bilo med ubitimi 2.403 protestnikov, 147 pripadnikov vladnih sil ter več mladoletnikov in civilistov. Iranski uradniki so prvič po dveh tednih nemirov javno priznali visoko število žrtev, ko so navedli podatek o približno 2.000 mrtvih. Napetosti so se preselile tudi na raven Združenih narodov, kjer je Teheran obtožil ZDA, da izrabljajo notranje nemire kot pretvezo za napad na državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical vsa predvidena srečanja z iranskimi predstavniki in javno pozval protestnike v Iranu k zavzetju državnih institucij. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil neposredno podporo demonstrantom, ki se spopadajo z nasilnim odzivom teokratskih oblasti, ter nakazal pripravljenost na aktivno posredovanje Združenih držav Amerike pri razreševanju konflikta. Odločitev o prekinitvi diplomatskih stikov pomeni močno zaostritev odnosov, saj Washington s tem odreka legitimnost iranskemu režimu med trajajočimi nemiri. Bela hiša trenutno preučuje različne možnosti nadaljnjega ukrepanja, ki vključujejo tako stopnjevanje diplomatskih pritiskov kot morebitne vojaške operacije. Trumpova retorika se osredotoča na solidarnost z ljudstvom, hkrati pa iranske oblasti svari pred nadaljnjim izvajanjem nasilja nad civilisti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike v ameriški zunanji politiki, saj bi neposredno spodbujanje k prevratu lahko privedlo do širše regionalne nestabilnosti. Ta poteza sledi seriji napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi iranskega jedrskega programa in obtožb o kršitvah človekovih pravic. Z odpovedjo vseh pogovorov je ameriška administracija jasno nakazala, da dialog s trenutnim vodstvom v Teheranu ni več prioriteta, temveč si bodo prizadevali za korenite politične spremembe v državi.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je v četrtek, 8. januarja 2026, dosegla alarmantno rdečo stopnjo, saj je indeks onesnaženosti znašal 155. Po podatkih podjetja za nadzor kakovosti zraka je ozračje v mestu trenutno nezdravo za vse skupine prebivalstva. Oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, saj delci v zraku presegajo varne meje, kar povzroča resna tveganja za dihala. Lokalna meteorološka služba je napovedala, da se bo obdobje visoke onesnaženosti nadaljevalo vsaj do sobote. Razmere so še posebej kritične zaradi pomanjkanja vetra in temperaturnega obrata, ki zadržuje smog nad mestom. Medtem ko se prestolnica bori z onesnaženjem, so v gorskih območjih province, kot sta Firuzkuh in Ab-Ali, zabeležili najnižje temperature v zadnjih 24 urah. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost takšnim ravnem onesnaženosti povečuje obremenjenost zdravstvenega sistema. Mestna uprava razmišlja o morebitnih omejitvah prometa in industrijskih dejavnosti, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Poleg prejšnjih poročil o oprostitvi morilca Amirmohamada Halekija, so sedaj znane dodatne podrobnosti. Slovesnost odpustitve je potekala v prisotnosti Mohammada Šahriarija, vodje teheranskega kazenskega tožilstva. Pred tem je oče pokojnega, Abdulrahman Haleki, postavil pogoj za oprostitev, da bo morilec služil skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Namestnik poveljnika prometne policije Faraja je v nedeljo, 5. januarja 2026, poročal o stanju na iranskih cestah. Na zahodnih in južnih vstopih v prestolnico Teheran so zaznali gost promet, medtem ko je promet na severnih cestnih oseh države potekal tekoče in brez posebnosti. Po uradnih podatkih so bile razmere na cestah stabilne, čeprav je bilo pet prometnih poti začasno zaprtih za promet. Poročilo navaja, da na severnih območjih države niso zabeležili nobenih vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Organi so poudarili, da so zgoščene kolone vozil omejene predvsem na glavne avtoceste, ki vodijo proti Teheranu. Prometna policija še naprej spremlja razmere na vseh pomembnih prometnicah po državi, da bi zagotovila varnost in čim večjo pretočnost vozil kljub povečani obremenitvi nekaterih odsekov.

Iranski meteorološki zavod je izdal opozorilo pred prihodom novega vremenskega sistema, ki bo v petek, 5. januarja 2024, dosegel državo. Po napovedih vremenoslovcev bo sistem prinesel obilne padavine v obliki dežja in snega, spremljal pa ga bo tudi močan veter. Do prodora hladne fronte bo v večini regij prevladovalo stabilno, a onesnaženo ozračje, kar je značilno za zimske mesece v iranskih urbanih središčih. Posebno opozorilo velja za industrijska in gosto poseljena mesta, vključno s Teheranom, kjer se bo do petka zaradi temperaturne inverzije povečala koncentracija onesnaževal v zraku. Prebivalcem svetujejo previdnost zaradi zmanjšane vidljivosti in slabše kakovosti zraka. Z vstopom novega sistema v državo pričakujejo postopno izboljšanje stanja glede smoga, vendar hkrati opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo zimske padavine in sunki vetra v gorskih predelih.

Zaradi obsežnega požara v skladišču podjetja v Amolu je bilo na prizorišče napotenih 25 gasilskih vozil. Iz Teherana je bila v Amol poslana tudi ekipa gasilcev s specialno opremo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.