V Iranu se je število žrtev med nasilnim zatiranjem vsesplošnih protivladnih protestov močno povišalo, po navedbah aktivistov in opozicijskih virov pa naj bi doseglo od 2.000 do celo 12.000 mrtvih. Iranske oblasti, ki so za več dni prekinile vse komunikacijske povezave s svetom, so po ponovni vzpostavitvi nekaterih linij delno priznale obseg nasilja. Neimenovani iranski uradnik je za tiskovno agencijo Reuters potrdil okoli 2.000 smrtnih žrtev, vendar je za nasilje in smrti, tako civilistov kot pripadnikov varnostnih sil, obtožil »teroriste«. Poročila o razmerah na terenih, ki so v javnost prišla po delni obnovi telekomunikacij, opisujejo brutalno posredovanje varnostnih organov, uničenje in množične poboje, zlasti v dneh okoli 8. in 9. januarja. Opozicijska skupina Iran International je dogajanje opisala kot največji pokol v sodobni zgodovini države. Kljub uradnim trditvam Teherana o terorističnih vplivih, pričevanja prebivalcev, ki so prvič po dolgem času poklicali v tujino, potrjujejo uporabo prekomerne sile proti demonstrantom. Nasilno zatiranje uporov se dogaja v času ekstremnih napetosti, ko režim poskuša z vsemi sredstvi ohraniti nadzor nad državo. Poleg visokega števila ubitih se pojavljajo tudi opozorila o napovedanih usmrtitvah ujetih demonstrantov. Mednarodni opazovalci in strokovnjaki opozarjajo, da bi končno število žrtev lahko še naraslo, saj so informacije iz odročnejših delov države zaradi cenzure še vedno omejene.

Iranske oblasti so v torek po večdnevnih krvavih protivladnih protestih delno sprostile omejitve na področju telekomunikacij in državljanom znova omogočile opravljanje mednarodnih klicev prek mobilnih omrežij. Kljub sprostitvi nekaterih omejitev dostop do svetovnega spleta in storitev kratkih sporočil ostaja blokiran, s čimer si režim prizadeva omejiti širjenje informacij o razmerah v državi. Ukrepi sledijo obdobju popolne komunikacijske izolacije, ko so bile prekinjene tudi stacionarne telefonske povezave s tujino, kar je povzročilo preplah med iransko diasporo. Številni Iranci v tujini, vključno s tistimi v Kanadi, so šele po več dneh uspeli vzpostaviti stik s svojimi sorodniki, medtem ko se število smrtnih žrtev med protestniki po navedbah tujih poročevalcev še naprej povečuje. Prekinitev komunikacij je bila del širšega zatiranja protestov, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva z državno politiko. Čeprav so oblasti dovolile mednarodne klice, popolna cenzura interneta onemogoča uporabo družbenih omrežij in drugih digitalnih orodij za organizacijo protestov, kar kaže na vztrajno prizadevanje Teherana po ohranitvi nadzora nad javnim redom.

Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je sporočilo, da so varnostne sile pridržale več ključnih osebnosti, ki naj bi stale za zadnjimi nemiri v Teheranu. Po navedbah iranskih oblasti so aretirani posamezniki vodje terorističnih celic, ki so neposredno povezani z izraelsko obveščevalno službo Mossad. Operacija je potekala sredi stopnjevanja napetosti v državi, kjer so se lokalni protesti sprevrgli v nasilne spopade. Ministrstvo trdi, da so bili ti "vodje terorističnih obročev" identificirani in prijeti s pomočjo učinkovitega sodelovanja civilnega prebivalstva. Oblasti vztrajajo, da so nemiri v prestolnici in drugod po državi del širše tuje zarote, katere cilj je destabilizacija islamske republike. V uradni izjavi so poudarili, da se bodo obveščevalne operacije nadaljevale, dokler ne bodo nevtralizirane vse grožnje državni varnosti. Dogajanje v Teheranu odraža dolgotrajno napetost med Iranom in Izraelom, ki se pogosto manifestira skozi obtožbe o vohunjenju in sabotažah. Medtem ko iranski režim stopnjuje represijo nad protestniki, mednarodna skupnost izraža zaskrbljenost nad ravnanjem z zaporniki in pomanjkanjem transparentnosti v sodnih postopkih proti domnevnim tujim agentom.

Iranski obrambni minister Aziz Nasirzade je v uradni izjavi opozoril, da bo Iran napadel ameriška vojaška oporišča v regiji, če bodo Združene države Amerike sprožile ofenzivo proti tej perzijski državi. Iranske oblasti so poudarile, da bodo vsa oporišča, ki bi nudila pomoč ameriškim silam pri morebitnih napadih, obravnavana kot legitimni vojaški cilji. Odločna retorika Teherana se stopnjuje sredi naraščajočih napetosti med državama. Ameriški predsednik Donald Trump je pred tem zagotovil, da bo ukrepal z veliko odločnostjo, če bodo iranske oblasti usmrtile protestnike, ki so bili zaprti med nedavnimi nemiri v državi. Trumpova administracija napoveduje stroge ukrepe v primeru kršitev človekovih pravic, kar Teheran interpretira kot neposredno grožnjo svoji suverenosti in napoved morebitnega vojaškega posredovanja. Trenutno stanje med Washingtonom in Teheranom ostaja izjemno napeto, saj obe strani zavzemata brezkompromisni stališči. Medtem ko ZDA poudarjajo zaščito človekovih pravic in kaznovanje režimskega nasilja, Iran s povračilnimi ukrepi svari pred vsakršnim vmešavanjem v notranje zadeve, kar bi lahko privedlo do širšega regionalnega konflikta.

Število žrtev med protivladnimi protesti v Iranu je po navedbah ameriške nevladne organizacije za človekove pravice HRANA naraslo na 2.571, kar predstavlja enega najhujših valov zatiranja disidentov v zgodovini islamske republike. Med potrjenimi smrtnimi žrtvami je po podatkih skupine 2.403 protestnikov, 147 pripadnikov vladnih sil, 12 mladoletnikov in devet civilistov. Iranske oblasti so medtem prvič po dveh tednih nemirov objavile lastne ocene, po katerih naj bi bilo ubitih približno 2.000 ljudi, vendar so za nasilje okrivile tuji vpliv in "teroristične agente". Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in uradnih izjav javno spodbudil iranske državljane k nadaljevanju protestov ter obljubil, da je pomoč že na poti. Čeprav Trump ni natančno pojasnil narave te pomoči, je omenil, da so med možnostmi tudi vojaški ukrepi, kar je sprožilo ostre odzive Teherana. Iranski predstavniki so Združene države Amerike pred Združenimi narodi obtožili neposrednega napada na suverenost države in podpihovanja notranjih konfliktov. Mednarodna skupnost ostaja deljena glede odziva na krizo. Italijansko gibanje petih zvezd (M5S) je izrazilo solidarnost z ljudmi, ki se upirajo teokratskemu režimu, vendar je hkrati zavrnilo podporo kakršnikoli enostranski vojaški akciji ZDA. Italijanski senatorji so opozorili, da bi oboroženo posredovanje v Iranu lahko povzročilo državljansko vojno in destabiliziralo celoten Bližnji vzhod, podobno kot se je to zgodilo v Iraku, Siriji in Libiji.

Iran je države v regiji, vključno s Savdsko Arabijo, Združenimi arabskimi emirati in Turčijo, uradno opozoril, da bodo njihova ozemlja postala tarča napadov, če bodo Združene države Amerike z njihovih tal izvedle vojaško operacijo proti Teheranu. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so visoki iranski predstavniki sosednjim državam naročili, naj uporabijo svoj vpliv v Washingtonu za preprečitev morebitne vojaške intervencije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Napetosti so se stopnjevale, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno podprl protivladne proteste v Iranu in obljubil pomoč demonstrantom, kar Teheran interpretira kot neposredno vmešavanje v notranje zadeve. Vojaški analitiki ocenjujejo, da so ZDA že v zaključni fazi priprav na morebitne selektivne napade, ki bi lahko ciljali na iransko vojaško infrastrukturo in jedrske zmogljivosti, medtem ko Trumpova administracija napoveduje stroge ukrepe v primeru nasilnega zatiranja protestov s strani iranskih oblasti. Iranska stran vztraja pri strategiji odvračanja, pri čemer poudarja, da ne bo razlikovala med neposrednimi napadalci in državami, ki gostijo ameriške zmogljivosti. Takšna retorika povečuje tveganje za širši regionalni spopad, ki bi vključeval več članic Nata in ključnih energetskih partneric Zahoda, hkrati pa dodatno destabilizira že tako napete odnose na Bližnjem vzhodu.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je v četrtek, 8. januarja 2026, dosegla alarmantno rdečo stopnjo, saj je indeks onesnaženosti znašal 155. Po podatkih podjetja za nadzor kakovosti zraka je ozračje v mestu trenutno nezdravo za vse skupine prebivalstva. Oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, saj delci v zraku presegajo varne meje, kar povzroča resna tveganja za dihala. Lokalna meteorološka služba je napovedala, da se bo obdobje visoke onesnaženosti nadaljevalo vsaj do sobote. Razmere so še posebej kritične zaradi pomanjkanja vetra in temperaturnega obrata, ki zadržuje smog nad mestom. Medtem ko se prestolnica bori z onesnaženjem, so v gorskih območjih province, kot sta Firuzkuh in Ab-Ali, zabeležili najnižje temperature v zadnjih 24 urah. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost takšnim ravnem onesnaženosti povečuje obremenjenost zdravstvenega sistema. Mestna uprava razmišlja o morebitnih omejitvah prometa in industrijskih dejavnosti, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Poleg prejšnjih poročil o oprostitvi morilca Amirmohamada Halekija, so sedaj znane dodatne podrobnosti. Slovesnost odpustitve je potekala v prisotnosti Mohammada Šahriarija, vodje teheranskega kazenskega tožilstva. Pred tem je oče pokojnega, Abdulrahman Haleki, postavil pogoj za oprostitev, da bo morilec služil skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Namestnik poveljnika prometne policije Faraja je v nedeljo, 5. januarja 2026, poročal o stanju na iranskih cestah. Na zahodnih in južnih vstopih v prestolnico Teheran so zaznali gost promet, medtem ko je promet na severnih cestnih oseh države potekal tekoče in brez posebnosti. Po uradnih podatkih so bile razmere na cestah stabilne, čeprav je bilo pet prometnih poti začasno zaprtih za promet. Poročilo navaja, da na severnih območjih države niso zabeležili nobenih vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Organi so poudarili, da so zgoščene kolone vozil omejene predvsem na glavne avtoceste, ki vodijo proti Teheranu. Prometna policija še naprej spremlja razmere na vseh pomembnih prometnicah po državi, da bi zagotovila varnost in čim večjo pretočnost vozil kljub povečani obremenitvi nekaterih odsekov.

Iranski meteorološki zavod je izdal opozorilo pred prihodom novega vremenskega sistema, ki bo v petek, 5. januarja 2024, dosegel državo. Po napovedih vremenoslovcev bo sistem prinesel obilne padavine v obliki dežja in snega, spremljal pa ga bo tudi močan veter. Do prodora hladne fronte bo v večini regij prevladovalo stabilno, a onesnaženo ozračje, kar je značilno za zimske mesece v iranskih urbanih središčih. Posebno opozorilo velja za industrijska in gosto poseljena mesta, vključno s Teheranom, kjer se bo do petka zaradi temperaturne inverzije povečala koncentracija onesnaževal v zraku. Prebivalcem svetujejo previdnost zaradi zmanjšane vidljivosti in slabše kakovosti zraka. Z vstopom novega sistema v državo pričakujejo postopno izboljšanje stanja glede smoga, vendar hkrati opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo zimske padavine in sunki vetra v gorskih predelih.

Zaradi obsežnega požara v skladišču podjetja v Amolu je bilo na prizorišče napotenih 25 gasilskih vozil. Iz Teherana je bila v Amol poslana tudi ekipa gasilcev s specialno opremo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Vodilni predstavniki iranskega centra za zadeve tujcev in priseljencev so sporočili, da se je v provinci Teheran po izgonu nezakonitih afganistanskih priseljencev stopnja kriminala znižala za 30 odstotkov. Po navedbah vodje centra je odhod teh oseb povzročil tudi opazno zmanjšanje porabe osnovnih dobrin; mesečna poraba moke v regiji se je zmanjšala za 5500 ton. Poleg ekonomskih in varnostnih učinkov so oblasti izpostavile spremembe v izobraževalnem sistemu, saj se je število afganistanskih učencev razpolovilo in zdaj znaša približno 320.000 vpisanih otrok. Iranske oblasti so za identifikacijo lokacij, kjer se zadržujejo nezakoniti priseljenci, vzpostavile posebno telefonsko linijo 1438, ki je po njihovih besedah ključno pripomogla k odkritju številnih zbirališč afganistanskih državljanov v provinci Teheran. Ukrepi so del širše strategije upravljanja z migracijami, s katero želi Iran razbremeniti svojo infrastrukturo in izboljšati varnostne razmere v prestolnici ter njeni okolici. Poročila poudarjajo neposredno povezavo med prisotnostjo neregistriranih tujcev in obremenitvijo državnih virov.

Iranska prometna policija je zaradi nujnih gradbenih del začasno zaprla odsek avtoceste, ki povezuje prestolnico Teheran z mestom Karadž. Po navedbah vodstva prometne policije (Faraja) je bila popolna zapora potrebna zaradi postavitve novega betonskega nadhoda za pešce, ki bo izboljšal varnost v cestnem prometu. Operacija je bila načrtovana v nočnem času, da bi čim bolj zmanjšali vpliv na prometni tok na tej ključni prometni žili. Izvajalci gradbenih del so z uporabo težke mehanizacije namestili betonske elemente mostu, medtem ko so policisti promet preusmerili na vzporedne ceste. Organi pregona so voznike pozvali k upoštevanju prometne signalizacije in potrpežljivosti med trajanjem zapore.