V Iranu so v četrtek zvečer in v petek potekali množični protesti, potem ko je izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval državljane k uličnim demonstracijam proti trenutnemu režimu. Iranske oblasti so se na nemire odzvale s popolno blokado spletnih povezav in mednarodnih telefonskih klicev, da bi preprečile usklajevanje protestnikov in širjenje informacij v tujino. Kljub komunikacijskemu mrku so se ljudje zbrali na ulicah Teherana in drugih večjih mest, kjer so kurili ognje in vzklikali gesla proti iranski vladi. Videoposnetki, ki so jih objavili aktivisti, prikazujejo napete razmere na ulicah prestolnice, kjer so protestniki postavljali barikade in ovirali promet z razbitinami. Demonstracije predstavljajo stopnjevanje napetosti med prebivalstvom in vladajočo klerikalno elito, hkrati pa kažejo na naraščajoč vpliv Pahlavija, ki živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike. Protestniki so s svojimi dejanji kljubovali represivnim ukrepom varnostnih sil, ki so poskušale zatreti shod s prekinitvijo vseh komunikacijskih poti. Napetosti so se čez noč še stopnjevale, saj so se protesti razširili v več regij po državi. Medtem ko vlada poskuša vzdrževati nadzor z digitalno izolacijo države, aktivisti na družbenih omrežjih še naprej poročajo o spopadih in civilni neposlušnosti. Razmere v državi ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa s pozornostjo spremlja dogajanje, ki bi lahko resno zamajalo stabilnost iranskega režima.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči vse večjih nemirov v Iranu iranske oblasti ostro posvaril pred nasilnim zatiranjem protestnikov. Trump je v svojih izjavah poudaril, da brutalnost teheranskega režima ne bo ostala brez odgovora, obenem pa je izrazil pripravljenost Združenih držav Amerike, da pomagajo iranskemu ljudstvu pri doseganju svobode. Njegova retorika se je vidno zaostrila po tem, ko so se protesti, ki jih je spodbudilo nezadovoljstvo z režimom, razširili na vseh 31 iranskih provinc. Bela hiša dogajanje v Iranu spremlja z mešanico previdnosti in naraščajočega pritiska. Medtem ko Trump prek družbenih omrežij sporoča, da Iran morda prvič zares gleda proti svobodi, so njegovi svetovalci in zavezniki, vključno s senatorjem Lindseyjem Grahamom, opozorili, da bodo ZDA pozorno spremljale morebitno uporabo strelnega orožja proti civilistom. Iran se medtem sooča z obsežno blokado spleta, s katero želi režim omejiti širjenje informacij o dejanskem stanju na terenu. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, ki so se v zadnjih mesecih že močno zaostrile zaradi vprašanj iranskega jedrskega programa in predhodnih vojaških groženj. Trumpov poziv k svobodi v Iranu sledi seriji dogodkov, v katerih je ameriška administracija že večkrat odkrito podprla opozicijska gibanja, kar Teheran vztrajno označuje za neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Trenutne razmere v Iranu so kritične, saj število smrtnih žrtev in aretacij med demonstranti še naprej narašča.

Iranske varnostne sile so med zatiranjem množičnih protivladnih protestov po vsej državi ubile najmanj 38 ljudi, med katerimi je bilo po razpoložljivih podatkih tudi osem otrok. Do stopnjevanja nasilja je prišlo kljub neposrednim opozorilom predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, da bodo ZDA uporabile vojaško silo, če bo teokratski režim nadaljeval z uboji civilistov. V Teheranu in drugih mestih so se protesti sprevrgli v nemire, v katerih so gorele javne zgradbe, iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je za kaos neposredno obtožil Washington in tuje vmešavanje. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da Iran morda prvič doslej zares išče pot do svobode, in poudaril, da so ZDA pripravljene pomagati. Njegovi tesni politični zavezniki, vključno s senatorjem Lindseyjem Grahamom, so te izjave razumeli kot jasen signal za morebitno zamenjavo režima v Teheranu. Trump je iransko vodstvo tudi javno opozoril, da se bodo ZDA na streljanje na protestnike odzvale s silo, hkrati pa so se pojavila ugibanja o morebitnem begu Hameneja iz države. Zaradi stopnjevanja napetosti so pritisk na Teheran povečali tudi drugi zahodni voditelji, ki zahtevajo konec nasilnega zatiranja demonstracij. Iranske oblasti se kljub ostri retoriki soočajo z najresnejšim izzivom za stabilnost islamske republike v zadnjih letih, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja, ali bo Washington uresničil svoje grožnje o neposrednem vojaškem posegu v regiji.

V Teheranu in drugih večjih iranskih mestih, vključno z Mašhadom, so v četrtek in petek potekali množični protivladni protesti, ki veljajo za največji prikaz nasprotovanja klerikalnim oblastem v zadnjih letih. Deset tisoče protestnikov se je zbralo na ulicah kljub popolni blokadi spleta in grožnjam visokega iranskega vodstva s strogim ukrepanjem. Videoposnetki, ki so se pojavili na spletu, prikazujejo mirne pohode, ki jih varnostne sile na začetku niso razgnalne, vendar se je napetost v petek zvečer ob napovedih represije stopnjevala. Dogajanje predstavlja stopnjevanje nezadovoljstva, ki se je začelo že ob koncu leta 2025, ko so oblasti izvedle prve aretacije študentov in drugih državljanov. Protestniki izražajo globoko nasprotovanje trenutnemu režimu, pri čemer so se demonstracije iz prestolnice hitro razširile po celotni državi. Kljub poskusom oblasti, da bi z onemogočanjem komunikacijskih poti omejile organizacijo shodov, se je število ljudi na ulicah v drugem zaporednem večeru protestov še povečalo. Mednarodni opazovalci opozarjajo na tveganje nasilnega zatrtja demonstracij, saj so iranski voditelji javno napovedali ostre povračilne ukrepe proti udeležencem. Situacija ostaja negotova, saj blokada informacij otežuje natančno spremljanje dogajanja na terenu, vendar poročila neodvisnih medijev potrjujejo, da gre za enega najresnejših izzivov za iransko politično vodstvo v zadnjem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal novo opozorilo iranskim oblastem, potem ko so se protivladni protesti v vseh 31 provincah države sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 62 ljudi. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in obljubil podporo iranskemu ljudstvu, hkrati pa je Teheran posvaril, da bi morebitno nadaljnje streljanje na protestnike lahko sprožilo ameriško vojaško posredovanje. Iranski režim je zaradi stopnjevanja nemirov v nekaterih delih države ponovno onemogočil dostop do spleta, da bi preprečil organizacijo protestov in širjenje posnetkov policijskega nasilja. Analitiki ocenjujejo, da so vladajoči verski voditelji trenutno v izjemno ranljivem položaju, saj se spopadajo z največjim izzivom svoji oblasti v zadnjih letih, kar nekateri pripisujejo tudi vplivu preteklih ameriških zunanjepolitičnih potez v drugih regijah. Situacija ostaja nestanovitna, saj se varnostne sile na ulicah spopadajo z demonstranti, ki zahtevajo korenite politične in gospodarske spremembe. Mednarodna skupnost izraža vse večjo zaskrbljenost nad naraščajočim številom žrtev, medtem ko ameriška administracija razmišlja o naslednjih korakih za stopnjevanje pritiska na teokratski režim v Teheranu.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je v četrtek, 8. januarja 2026, dosegla alarmantno rdečo stopnjo, saj je indeks onesnaženosti znašal 155. Po podatkih podjetja za nadzor kakovosti zraka je ozračje v mestu trenutno nezdravo za vse skupine prebivalstva. Oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, saj delci v zraku presegajo varne meje, kar povzroča resna tveganja za dihala. Lokalna meteorološka služba je napovedala, da se bo obdobje visoke onesnaženosti nadaljevalo vsaj do sobote. Razmere so še posebej kritične zaradi pomanjkanja vetra in temperaturnega obrata, ki zadržuje smog nad mestom. Medtem ko se prestolnica bori z onesnaženjem, so v gorskih območjih province, kot sta Firuzkuh in Ab-Ali, zabeležili najnižje temperature v zadnjih 24 urah. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost takšnim ravnem onesnaženosti povečuje obremenjenost zdravstvenega sistema. Mestna uprava razmišlja o morebitnih omejitvah prometa in industrijskih dejavnosti, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Poleg prejšnjih poročil o oprostitvi morilca Amirmohamada Halekija, so sedaj znane dodatne podrobnosti. Slovesnost odpustitve je potekala v prisotnosti Mohammada Šahriarija, vodje teheranskega kazenskega tožilstva. Pred tem je oče pokojnega, Abdulrahman Haleki, postavil pogoj za oprostitev, da bo morilec služil skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Namestnik poveljnika prometne policije Faraja je v nedeljo, 5. januarja 2026, poročal o stanju na iranskih cestah. Na zahodnih in južnih vstopih v prestolnico Teheran so zaznali gost promet, medtem ko je promet na severnih cestnih oseh države potekal tekoče in brez posebnosti. Po uradnih podatkih so bile razmere na cestah stabilne, čeprav je bilo pet prometnih poti začasno zaprtih za promet. Poročilo navaja, da na severnih območjih države niso zabeležili nobenih vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Organi so poudarili, da so zgoščene kolone vozil omejene predvsem na glavne avtoceste, ki vodijo proti Teheranu. Prometna policija še naprej spremlja razmere na vseh pomembnih prometnicah po državi, da bi zagotovila varnost in čim večjo pretočnost vozil kljub povečani obremenitvi nekaterih odsekov.

Iranski meteorološki zavod je izdal opozorilo pred prihodom novega vremenskega sistema, ki bo v petek, 5. januarja 2024, dosegel državo. Po napovedih vremenoslovcev bo sistem prinesel obilne padavine v obliki dežja in snega, spremljal pa ga bo tudi močan veter. Do prodora hladne fronte bo v večini regij prevladovalo stabilno, a onesnaženo ozračje, kar je značilno za zimske mesece v iranskih urbanih središčih. Posebno opozorilo velja za industrijska in gosto poseljena mesta, vključno s Teheranom, kjer se bo do petka zaradi temperaturne inverzije povečala koncentracija onesnaževal v zraku. Prebivalcem svetujejo previdnost zaradi zmanjšane vidljivosti in slabše kakovosti zraka. Z vstopom novega sistema v državo pričakujejo postopno izboljšanje stanja glede smoga, vendar hkrati opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo zimske padavine in sunki vetra v gorskih predelih.

Zaradi obsežnega požara v skladišču podjetja v Amolu je bilo na prizorišče napotenih 25 gasilskih vozil. Iz Teherana je bila v Amol poslana tudi ekipa gasilcev s specialno opremo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo zvečer ponovno zaostril svojo retoriko proti iranskemu režimu in napovedal, da bodo Združene države Amerike odgovorile s silovito močjo, če bo Teheran nadaljeval z uboji protestnikov. Demonstracije v Iranu so vstopile v drugi teden, napetosti pa so se stopnjevale po poročilih o uporabi smrtonosne sile s strani iranskih varnostnih sil. Trump je v svoji izjavi poudaril, da iransko vodstvo ne sme ponavljati preteklih napak pri obravnavanju ljudskega nezadovoljstva, saj bodo posledice ameriškega odziva tokrat neizprosne. Izjave prihajajo v času, ko se iranske oblasti spopadajo z obsežnimi gospodarskimi in političnimi protesti po vsej državi. Trump je poudaril, da Washington pozorno spremlja dogajanje in da svetovna javnost ne bo mirno opazovala nasilja nad civilisti. Ta poteza ameriške administracije pomeni nadaljevanje politike maksimalnega pritiska, ki jo Trump zagovarja od začetka svojega mandata, hkrati pa dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama. Bela hiša sicer še ni podrobno opredelila narave morebitnega vojaškega ali gospodarskega odgovora, vendar so predsednikove besede o tem, da bo Iran "udarjen zelo močno", razumljene kot neposredna grožnja z vojaškim posredovanjem.

Vodilni predstavniki iranskega centra za zadeve tujcev in priseljencev so sporočili, da se je v provinci Teheran po izgonu nezakonitih afganistanskih priseljencev stopnja kriminala znižala za 30 odstotkov. Po navedbah vodje centra je odhod teh oseb povzročil tudi opazno zmanjšanje porabe osnovnih dobrin; mesečna poraba moke v regiji se je zmanjšala za 5500 ton. Poleg ekonomskih in varnostnih učinkov so oblasti izpostavile spremembe v izobraževalnem sistemu, saj se je število afganistanskih učencev razpolovilo in zdaj znaša približno 320.000 vpisanih otrok. Iranske oblasti so za identifikacijo lokacij, kjer se zadržujejo nezakoniti priseljenci, vzpostavile posebno telefonsko linijo 1438, ki je po njihovih besedah ključno pripomogla k odkritju številnih zbirališč afganistanskih državljanov v provinci Teheran. Ukrepi so del širše strategije upravljanja z migracijami, s katero želi Iran razbremeniti svojo infrastrukturo in izboljšati varnostne razmere v prestolnici ter njeni okolici. Poročila poudarjajo neposredno povezavo med prisotnostjo neregistriranih tujcev in obremenitvijo državnih virov.

Iranska prometna policija je zaradi nujnih gradbenih del začasno zaprla odsek avtoceste, ki povezuje prestolnico Teheran z mestom Karadž. Po navedbah vodstva prometne policije (Faraja) je bila popolna zapora potrebna zaradi postavitve novega betonskega nadhoda za pešce, ki bo izboljšal varnost v cestnem prometu. Operacija je bila načrtovana v nočnem času, da bi čim bolj zmanjšali vpliv na prometni tok na tej ključni prometni žili. Izvajalci gradbenih del so z uporabo težke mehanizacije namestili betonske elemente mostu, medtem ko so policisti promet preusmerili na vzporedne ceste. Organi pregona so voznike pozvali k upoštevanju prometne signalizacije in potrpežljivosti med trajanjem zapore.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Odbor za izredne razmere zaradi onesnaženosti zraka v Teheranu je podaljšal zaprtje vrtcev in prehod na spletno izobraževanje za vse stopnje izobraževanja za torek in sredo, 16. in 17. januarja. Izjema so okrožja Rabat Karim, Firuzkuh, Damavand in Pardis.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Iranske oblasti so se po valu protestov, ki so jih sprožile visoke cene osnovnih živil, odločile za uvedbo mesečne denarne pomoči za svoje državljane. Vlada v Teheranu je napovedala, da bo vsak posameznik v naslednjih štirih mesecih prejel finančno nadomestilo v višini približno šest evrov na mesec. Ukrep prihaja le teden dni po tem, ko so se v več mestih po državi začeli množični nemiri, na katerih so prebivalci izražali nezadovoljstvo nad gospodarsko krizo in strmim naraščanjem cen hrane. Analitiki potezo ocenjujejo kot poskus režima, da bi umiril napetosti v družbi in preprečil nadaljnje stopnjevanje protestov, ki neposredno ogrožajo stabilnost države. Finančna pomoč bo namenjena vsem državljanom, kar kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada tamkajšnja vlada. Kljub temu ostaja vprašanje, ali bo razmeroma nizek znesek pomoči zadoščal za pokritje izgubljene kupne moči prebivalstva, ki ga bremenijo visoka inflacija in mednarodne sankcije. Protesti so se namreč hitro razširili in postali eni izmed najbolj intenzivnih v zadnjem obdobju, kar je oblasti prisililo k hitremu ukrepanju na področju socialne politike, čeprav država beleži velike proračunske omejitve.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

V več iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v zahodne dele države. Po uradnih podatkih in poročanju lokalnih medijev je v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo najmanj šest oseb. Nemiri so povzročili občasne blokade v prestolnici, kjer so se protestniki spopadali s policijo, medtem ko se napetosti stopnjujejo predvsem na zahodu države, kjer so poročali o najhujših incidentih. Gibanje, ki se je začelo kot odziv na specifične dogodke v Teheranu, se je hitro prelevilo v širši upor proti režimu. Iranske oblasti so na ulice poslale okrepljene enote varnostnih sil, da bi zadušile sporadične upore. Kljub poskusom omejevanja informacij in fizičnemu zatiranju se protesti nadaljujejo, kar kaže na globoko nezadovoljstvo prebivalstva z trenutnim stanjem v državi.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je sestal z iranskim veleposlanikom v Bakuju Mojtabo Demirčilujem, s katerim sta razpravljala o prihodnosti in širitvi dvostranskih odnosov z Azerbajdžanom. Aragči je med srečanjem izpostavil, da je poglobitev vsestranskega sodelovanja s sosednjo državo ključni del teheranske politike dobrososedstva. Diplomata sta analizirala trenutno stanje odnosov in načrtovala nadaljnje korake za okrepitev političnih in gospodarskih vezi. Ta diplomatska prizadevanja sledijo obdobju, ko sta državi oktobra 2025 že prepoznali velik potencial za sodelovanje na različnih področjih. Iran si prizadeva za stabilizacijo svojih meja in regionalno varnost, kar vključuje tudi spremljanje odnosov med Bakujem in Erevanom. Teheran s temi potezami utrjuje svojo vlogo regionalne sile, ki želi zmanjšati vpliv tujih akterjev na Kavkazu, obenem pa ohranja ravnotežje med svojimi interesi v Armeniji in Azerbajdžanu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Paris Saint-Germain je z rezultatom 2:1 premagal Paris FC v prvem pariškem derbiju po letu 1978 in se tako približal vodilnemu Lensu na eno točko zaostanka v 17. krogu Ligue 1. Gola za PSG sta dosegla Désiré Doué in Ousmane Dembélé.

V Iranu se nadaljujejo in stopnjujejo množični protesti, ki so se začeli pred tednom dni. V soboto zvečer so manjši shodi potekali v prestolnici Teheran, medtem ko so se na zahodnem delu države razmere močno zaostrile in prerasle v nasilje. Iranske varnostne sile so se na demonstracije odzvale s povečano prisotnostjo na ulicah, oblasti pa so v poskusu zamejitve organizacije protestov in pretoka informacij močno omejile dostop do spleta po vsej državi. Napetosti v islamski republiki se po poročanju tujih tiskovnih agencij krepijo, saj protestniki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom. Kljub poskusom represije s strani varnostnih organov se ljudje še naprej zbirajo na ulicah večjih mest. Omejitev komunikacijskih kanalov v Iranu ni novost, saj država pogosto uporabi tovrstne ukrepe v času civilnih nemirov, da bi preprečila širjenje videoposnetkov policijskega nasilja v tujino.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trump je v seriji nočnih objav zapisal, da so ameriške sile v stanju polne pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo prišle na pomoč iranskemu ljudstvu, ki se sooča z gospodarsko krizo in inflacijo. Odločitev je sprožila buren odziv tako v tujini kot znotraj njegove lastne republikanske stranke. Znotraj ZDA so nekateri vidni republikanci, med njimi kongresnika Thomas Massie in Marjorie Taylor Greene, kritizirali predsednikovo napoved. Massie je poudaril, da bi kakršen koli vojaški napad zahteval odobritev kongresa, in dodal, da bi se morale ZDA osredotočiti na notranje težave. Nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon je predsedniku očital, da uporablja strategijo, ki spominja na politiko nekdanje zunanje ministrice Hillary Clinton. Medtem je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej dejal, da se država ne bo uklonila grožnjam, Teheran pa je zaradi Trumpovih izjav zahteval ukrepanje Združenih narodov.

Iranske oblasti so v luči razširjenih protivladnih protestov, ki so zajeli državo, drastično omejile dostop do svetovnega spleta. Po podatkih neodvisnih opazovalcev se je spletni promet v državi zmanjšal za približno 35 odstotkov, kar naj bi bil nameren ukrep Teherana za preprečevanje koordinacije med protestniki in omejevanje širjenja informacij o dogajanju na terenu. Poleg tehničnih omejitev so varnostne sile izvedle tudi številne aretacije udeležencev shodov. Prekinitev komunikacijskih poti močno otežuje delo novinarjem in aktivistom, ki skušajo poročati o razmerah v državi. Državni organi so ukrepe utemeljili z zagotavljanjem nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in svobode govora. Protesti, ki so se začeli kot odziv na nezadovoljstvo z režimom, se kljub represivnim ukrepom in okrepljeni prisotnosti policije na ulicah Teherana in drugih večjih mest nadaljujejo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti nadaljevale z nasilnim zatiranjem protovladnih protestov. Trump je prek družbenega omrežja sporočil, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar predstavlja znatno stopnjevanje retorike v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi gospodarske krize in visokih cen. Iranska stran se je na grožnje odzvala z uradno pritožbo na Združene narode, v kateri so Trumpove izjave označili za nezakonite in nepremišljene. Teheran v dopisu poudarja svojo suverenost pri reševanju notranjih zadev in poziva mednarodno skupnost h obsodbi ameriškega vmešavanja. Medtem ko protesti, ki so terjali tudi smrtne žrtve, zajemajo vse večji del države, so se do predsednikove ostre retorike kritično opredelili tudi nekateri ameriški konservativni krogi, ki izražajo pomisleke glede morebitne nove vojaške vpletenosti na Bližnjem vzhodu.

Letalska družba Iran Air je sporočila, da je na letu številka IR 311, ki bi moral danes ob 6.40 zjutraj poleteti iz Teherana proti Ahvazu, prišlo do resne tehnične okvare na motorju letala. Po navedbah pilota in uradnem obvestilu prevoznika je bila zaradi napake odpovedana načrtovana pot, kar je povzročilo precejšnjo zamudo in nezadovoljstvo med potniki. Incident so spremljala poročila o tem, da so bili potniki približno dve uri ujeti v letalu na vzletni stezi, preden so se lahko izkrcali. Iranski nacionalni letalski prevoznik je v izjavi za javnost pojasnil, da so bili postopki izvedeni v skladu z varnostnimi protokoli, vendar podrobnosti o naravi okvare motorja niso razkrili. Potniki so morali na nadomestni polet čakati v letališki stavbi, medtem ko so tehniki preučevali obseg poškodb na plovilu.