Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je objavila načrte za ustanovitev tako imenovanega mirovnega odbora (Board of Peace), ki bo zadolžen za povojno upravljanje in obnovo območja Gaze. Po navedbah iz Bele hiše bodo svet sestavljali voditelji držav in milijarderji, ki bodo neposredno vključeni v naslednjo fazo reševanja razmer na tem območju. Trumpova pobuda predstavlja ambiciozen načrt za zamenjavo vloge Združenih narodov pri obnovi uničene infrastrukture in vzpostavitvi novega reda. Poročila navajajo, da bo za trajno sodelovanje v tem telesu potreben visok finančni vložek, saj naj bi predsednik Trump od posameznih držav in donatorjev zahteval prispevke v višini ene milijarde ameriških dolarjev. Ta znesek bi udeležencem omogočil glasovalno pravico in neposreden vpliv na odločanje o prihodnosti Gaze. Objava je v mednarodni skupnosti sprožila mešane odzive, saj gre za neobičajen pristop k diplomaciji, ki temelji na neposrednem finančnem pogojevanju. Svet naj bi deloval kot izvršno telo, ki bo usmerjalo milijarde dolarjev vredne investicijske projekte, hkrati pa naj bi Trump sam prevzel vodilno vlogo pri nadzoru teh procesov. Kritiki opozarjajo na morebitno izključitev manj premožnih držav iz mirovnega procesa, medtem ko zagovorniki poudarjajo, da bo takšna struktura zagotovila večjo učinkovitost in hitrost pri obnovi, ki jo klasične mednarodne institucije pogosto zavirajo s svojo birokracijo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Donald Trump nadaljuje s sestavljanjem mirovnega odbora za povojno upravljanje Gaze in je k sodelovanju povabil Argentino, Kanado, Turčijo in Egipt. Argentinski predsednik Javier Milei je vabilo sprejel. Za stalno mesto v odboru Trump zahteva najmanj milijardo dolarjev prispevka. V odbor naj bi bili imenovani tudi Marco Rubio, Tony Blair in Jared Kushner. Medtem pa se je na NBA tekmi v Londonu pojavil protestnik z ostrim sporočilom Trumpu glede Grenlandije. Trump je tudi izjavil, da je čas za novo vodstvo v Iranu. Generalna državna tožilka New Yorka, Letitia James, izpodbija Trumpov izvršni ukaz.

Število smrtnih žrtev zaradi izraelskega genocida v Gazi se je povečalo na 71.548 mučenikov in 71.353 ranjenih. Palestinci pa poročajo, da prekinitev ognja ni prinesla olajšanja, saj so razmere v Gazi še vedno težke. Pojavljajo se dokazi o trajni spremembi geografije območja Gaze zaradi kršitev premirja s strani Izraela.

Donald Trump se je zahvalil iranskemu vodstvu, ker naj bi odpovedalo množične usmrtitve protestnikov. Trump je dejal, da je ta odločitev vplivala na njegovo odločitev, da zaenkrat ne izvede vojaških napadov na Iran, kljub poročilom o več kot 2000 smrtih med protesti.

Ruska vojska je z nizi zračnih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki onesposobila ključne zmogljivosti ukrajinskega energetskega omrežja, kar je predsednika Volodimirja Zelenskega prisililo v razglasitev izrednih razmer. Po navedbah ukrajinskih oblasti so ruske sile od začetka invazije napadle prav vse termoelektrarne v državi, zadnji val napadov pa je v najhladnejših zimskih mesecih povzročil obsežne prekinitve pri dobavi električne energije in ogrevanja v Kijevu, Harkovu in drugih večjih mestih. V Harkovu so ruske sile uničile večji energetski objekt, medtem ko v prestolnici več sto stanovanjskih blokov ostaja brez ogrevanja. Zaradi kritičnih razmer je ukrajinski minister za energetiko opozoril, da se država sooča z izzivi brez primere, saj so dnevni napadi usmerjeni neposredno v civilno infrastrukturo. V odziv na nastalo humanitarno krizo je Združeno kraljestvo napovedalo nujno finančno pomoč v višini 20 milijonov funtov, ki bo namenjena stabilizaciji energetskega sektorja in pomoči prebivalstvu. Medtem ko reševalne ekipe delajo neprekinjeno, župani prizadetih mest opozarjajo na težke razmere za civiliste, ki si v frigidnih temperaturah skušajo zagotoviti osnovne pogoje za preživetje. Predsednik Zelenski je sklical izredno srečanje z regionalnimi voditelji, da bi pospešili sanacijo škode in okrepili obrambo preostalih energetskih objektov. Kljub prizadevanjem in mednarodni pomoči ostaja oskrba z energijo v Ukrajini izjemno negotova, saj Moskva nadaljuje s strategijo zračnega obstreljevanja, ki močno omejuje zmogljivosti države za vzdrževanje delujočega omrežja v zimskem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek razkril seznam članov novoustanovljenega Odbora za mir v Gazi, ki bo zadolžen za začasni nadzor nad območjem in upravljanje njegove povojne obnove. Odbor, ki ga bo vodil Trump osebno, vključuje vidne politične osebnosti, med katerimi sta ameriški državni sekretar Marco Rubio in Trumpov zet Jared Kushner. Namen telesa je stabilizacija razmer na območju po končanju aktivnih spopadov. Na seznamu sodelavcev sta se znašla tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in nekdanji britanski premier Tony Blair. Imenovanje Blaira je v mednarodni javnosti sprožilo precej pozornosti, saj njegova vključitev v strukturo ameriške administracije za reševanje bližnjevzhodnega vprašanja predstavlja poskus vključevanja izkušenih evropskih diplomatov v procese, ki jih usmerja Bela hiša. Odbor bo imel po napovedih ključno vlogo pri določanju prihodnje varnostne arhitekture Gaze. Kljub ambicioznim načrtom pa se sestava odbora že spopada s prvimi diplomatskimi ovirami. Poročila o vključitvi in morebitni kasnejši izključitvi nekaterih članov kažejo na zapletenost odnosov z arabskimi in muslimanskimi državami, ki imajo lastne interese glede upravljanja palestinskih ozemelj. Trumpov odbor tako ostaja v središču pozornosti kot primarni mehanizem nove ameriške politike do bližnjevzhodne krize.

Donald Trump je imenoval Tonyja Blaira v ključno vlogo pri povojni obnovi Gaze. Blair je izrazil, da je počaščen, da je del ekipe, ki bo ključna pri Trumpovih prizadevanjih za obnovo Gaze. Poleg Blaira so bili v odbor imenovani tudi Marco Rubio, Steve Witkoff in Jared Kushner.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je potrdil, da bo nekdanji bolgarski diplomat in posebni odposlanec Združenih narodov Nikolaj Mladenov prevzel vodenje Sveta za mir, organa, ki bo po načrtu ZDA upravljal območje Gaze. Mladenov se je v okviru priprav na prevzem funkcije v Izraelu že sestal s premierjem Netanjahujem in predsednikom države Jicakom Herzogom. Njegovo imenovanje sledi nasprotovanju več arabskih in muslimanskih držav kandidaturi nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki so mu očitale podporo invaziji na Irak leta 2003. Svet za mir je osrednji del mirovnega načrta, ki ga je lani jeseni predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Glavni nalogi novega organa bosta vzpostavitev civilne uprave v Gazi in razorožitev gibanja Hamas, o čemer sta Mladenov in Netanjahu že podrobneje razpravljala. Kljub diplomatskim prizadevanjem se razmere na terenu ne umirjajo, saj izraelske sile nadaljujejo z operacijami na območju Gaze. Po podatkih tamkajšnjih zdravstvenih oblasti je bilo od 11. oktobra 2025 ubitih najmanj 425 Palestincev, več kot 1200 pa je ranjenih. Mladenov, ki je v preteklosti opravljal funkciji bolgarskega ministra za obrambo in zunanje zadeve, velja za izkušenega diplomata na Bližnjem vzhodu, vendar bo njegovo vodenje Sveta za mir potekalo v času hude humanitarne krize in nenehnih kršitev premirja, dogovorjenega oktobra lani.

Nekdanji britanski premier Tony Blair ne bo sodeloval v odboru za mir v Gazi, ki ga vodi ameriški predsednik Donald Trump. Po poročanju Financial Timesa naj bi bil Blair izključen zaradi pritiska več arabskih in muslimanskih držav. Podrobnosti o odboru za mir ostajajo nejasne, vendar naj bi Blair poskušal vplivati na mirovne načrte za Gazo.

Tony Blair ne bo sodeloval v ZDA vodeni "mirovni skupini" za Gazo. Blair je bil edini kandidat, ki ga je Donald Trump imenoval v 20-točkovnem načrtu za končanje izraelske vojne v Gazi.

Donald Trump je bil imenovan za najvplivnejšo osebo v Evropi za leto 2026 po mnenju Politica. Podelitev Nobelove nagrade za mir v Oslu je minila z odsotnostjo devetih nagrajencev. Turčija poziva k celostni preučitvi razlik v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju.

Nekdanji britanski premier Tony Blair ne bo sodeloval v odboru za mir v Gazi, ki ga oblikuje predsednik ZDA Donald Trump. Do tega je prišlo zaradi nasprotovanja več arabskih in muslimanskih držav, ki so nasprotovale njegovi vlogi zaradi vojne v Iraku leta 2003. Blair naj bi se zdaj pridružil manjšemu izvršnemu odboru, medtem ko ZDA nadaljujejo z oblikovanjem povojne upravne strukture za Gazo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu in nekdanji britanski premier Tony Blair sta konec novembra na skrivnem srečanju razpravljala o načrtih za povojno Gazo, poročata Times of Israel in izraelska javna radiotelevizija. Podrobnosti pogovorov niso znane.

Izraelski vojaški vodja, general Eyal Zamir, je izjavil, da je umikalna linija izraelskih sil v Gazi dejansko postala 'nova meja'. Poleg tega je izraelski premier Benjamin Netanjahu izjavil, da bo Izrael obdržal sirijska ozemlja, ki jih je zasegel.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je napovedal srečanje z Donaldom Trumpom in dejal, da je druga faza načrta za Gazo blizu. Poročilo razkriva, da se je Netanyahu konec novembra skrivaj sestal s Tonyjem Blairjem, da bi razpravljal o prihodnosti Gaze. Med obiskom Friedricha Merza v Izraelu sta se sestala in na tiskovni konferenci govorila o razmerah v Gazi in rešitvi dveh držav. Netanyahu meni, da trenutno ni možnosti za rešitev dveh držav, medtem ko aneksija Zahodnega brega še ni zaključena.

Varnostni svet ZN je soglasno podprl resolucijo ZDA o načrtu Donalda Trumpa za Gazo, ki predvideva oblikovanje 'Odbora za mir' z mandatom za delitev ozemlja Gaze. Hamas je načrt zavrnil, pri čemer je visoki predstavnik Osama Hamdan izjavil, da služi izraelskim poskusom izkoreninjenja palestinske stvari. Resolucija ZN naj ne bi izpolnjevala pravic in zahtev Palestincev.

Po poročanju virov naj bi nekdanji britanski premier Tony Blair načrtoval obisk v Libanonu, ki naj bi vključeval nov kolonialistični načrt.

Generalni sekretar Komunistične partije Vietnama To Lam je med uradnim obiskom v Združenem kraljestvu poudaril, da Vietnam ceni partnerstvo z Veliko Britanijo. Srečal se je z generalnim sekretarjem Komunistične partije Britanije Robertom Griffithsom, voditelji britanskih korporacij in finančnih organizacij ter z vojvodo Richmondom. Razpravljali so o krepitvi sodelovanja na različnih področjih, vključno s kulturo, umetnostjo in športom. Vietnam želi nadgraditi dosežke iz preteklosti in prispevati k miru, stabilnosti in razvoju v regiji in svetu.

Donald Trump je v Egiptu organiziral slovesnost, kjer je po mnenju Patrycie Centeno ponižal evropske voditelje, ki so se postavili v vrsto za njim. Medtem pa je Arundhati Roy v Madridu izpostavila vprašanje odgovornosti Evrope in Amerike za morebitni genocid v Gazi, še posebej glede na njuno finančno podporo.

Donald Trump si pripisuje zasluge za prekinitev ognja med Izraelom in Gazo ter napoveduje 'novo Bližnji vzhod', pri tem pa ne omenja pravic Palestincev. Med govorom v Knessetu je bil deležen odobravanja izraelskih zakonodajalcev in je izrekel močno pro-izraelsko sporočilo. Poudaril je, da je 'konec terorja' za celotno regijo ter da so sile kaosa in terorja premagane. Kljub temu reakcije na dogovor o premirju v regiji prinašajo tako upanje kot negotovost. Editorial Toledo Blade pohvaljuje Trumpa kot mirovnika, ki je uspel prepričati izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v prekinitev ognja.

Izraelsko-srbski državljan Alon Ohel, glasbenik, ki ga je palestinska militantna skupina Hamas osvobodila skupaj z ostalimi talci, je v svojem prvem sporočilu javnosti zapisal, da je končno doma. Ohel je ob prihodu v Izrael opravil zdravniške preglede in se bo kmalu ponovno združil s svojo družino. V okviru dogovora o izpustitvi talcev bo več kot 150 palestinskih zapornikov deportiranih v tretje države, kar je pri družinah povzročilo mešane občutke.

Donald Trump je med letom v Izrael dejal, da bi bil ponosen obiskati Gazo. Poleg tega naj bi izraelski predsednik želel Trumpu podeliti najvišje civilno odlikovanje.

Palestinski novinar Saleh Aljafarawi je bil ubit v Gazi med spopadi. Iran je zavrnil udeležbo na mirovnem vrhu v Šarm el Šejku zaradi prisotnosti ZDA in pozval k ustavitvi izraelskega genocida v Gazi. Poročali so, da so varnostne sile v Gazi nevtralizirale vodilnega člana skupine, ki jo podpira Izrael in je povezana z Daesh.

Nekdanji britanski premier Tony Blair si prizadeva za vlogo v tranziciji v Gazi s poslovnim pristopom k miru na Bližnjem vzhodu, kar sproža vprašanja o njegovi pro-izraelski usmerjenosti. Medtem pa Izrael preprečuje izpustitev palestinskega voditelja Marvana Barghoutija, kljub pogovorom o izmenjavi zapornikov, ker se ga premier Netanyahu boji.

Hamas je sporočil, da je pripravljen nadaljevati boj, če se bo vojna v Gazi ponovno začela. Zavrnili so tudi predloge o prepustitvi ozemlja pod mirovnim načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Pričakujejo težave v pogajanjih o drugi fazi tega načrta, vendar so pripravljeni na boj v primeru neuspeha ali ponovnega začetka spopadov. Po dveh letih vojne sicer v Gazi velja prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom.

Novi dokumenti iz nacionalnega arhiva razkrivajo, da se je nekdanji britanski premier Sir Tony Blair srečal z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom v Downing Streetu leta 2002. Do srečanja je prišlo na pobudo Petra Mandelsona, ki je Blaira spodbudil k srečanju z 'mladim in živahnim' finančnikom.

Donald Trump se je odpravil v Izrael in Egipt, da bi proslavil premirje in dogovor o talcih, dosežen s posredovanjem ZDA. Po načrtih naj bi bile izraelske talke izpuščene v ponedeljek. Ob tem se je razkrila hinavščina protizraelskih protestnikov.

Visoki predstavnik Hamasa, Basem Naim, se je zahvalil Donaldu Trumpu za njegovo vlogo pri pogajanjih o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom. Kljub temu je Hamas zavrnil možnost razorožitve v okviru Trumpovega mirovnega načrta.

Nekdanji britanski premier Tony Blair je ponovno v ospredju prizadevanj za končanje spopadov, tokrat v Gazi, po tem, ko ga je ameriški mirovni načrt izstrelil v središče diplomatskih aktivnosti. Blair, ki je na Kosovu zelo cenjen zaradi svoje vloge pri končanju vojne, se zdaj sooča z novim izzivom na Bližnjem vzhodu, kjer je njegova preteklost, zlasti vloga v vojni v Iraku, sporna.

Izrael in Hamas sta po Trumpovem načrtu dosegla dogovor o prekinitvi ognja in izpustitvi talcev. Vlada Benjamina Netanjahuja se bo sestala, da bi sporazum ratificirala, nato pa se bo začelo 72-urno obdobje za njegovo izvajanje. Hamas naj bi izpustil približno 20 živih talcev, Izrael pa več sto palestinskih zapornikov. Izraelska vojska naj bi se pripravljala na umik iz Gaze.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth objavil, da sta Izrael in Hamas dosegla dogovor o prvi fazi mirovnega načrta. Giorgia Meloni je dogovor pozdravila kot izjemno novico, ki odpira pot prekinitvi ognja v Gazi, izpustitvi vseh talcev in umiku izraelskih sil na dogovorjene linije.

Članek na lantidiplomatico.it poroča o ponovnem pojavljanju Tonyja Blaira v kontekstu načrtov za Gazo, vzporedno s tem pa thecanary.co poroča o previdnem optimizmu glede mirovnih pogajanj, ki potekajo v egiptovskem Šarm el Šejku. Taher Al-Nunu, medijski svetovalec vodje političnega biroja Hamasa, je izrazil upanje glede razvoja dogodkov v posrednih mirovnih pogajanjih, ki naj bi pripeljala do dogovora o prekinitvi ognja v Gazi.

Članki poročajo o različnih temah, povezanih s politiko Donalda Trumpa. En članek omenja, da sta župan Chicaga in guverner Illinoisa zaprta, kar se zdi kot napačna informacija, saj ni uradnih poročil o tem. Drugi članek poroča, da je Trump razmišljal o dobavi raket Tomahawk Ukrajini, kar je sprožilo odziv Putina. Tretji članek pravi, da je Trump kljub sodni odredbi poslal pripadnike Nacionalne garde v Portland. Četrti pa trdi, da se Trump pojavlja kot vojni predsednik z agresivno zunanjo politiko proti Venezueli, Rusiji in Iranu, medtem ko se sooča z nasprotovanjem doma.

Predsednik Donald Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosege mirovnega sporazuma v Gazi, pri čemer je poudaril "realno priložnost" za dogovor. Izraelski in Hamasovi pogajalci so imeli posredne pogovore na drugo obletnico napada 7. oktobra. Sočasno je Trump nakazal pripravljenost na pogajanja o zdravstveni oskrbi, vendar vztraja, da se mora vlada najprej ponovno odpreti. Demokrati zahtevajo subvencije v skladu z Zakonom o dostopni oskrbi (ACA) kot pogoj za končanje zaprtja vlade. Trump je primerjal Demokratsko stranko s Somalijo med tiskovno konferenco s kanadskim premierjem Markom Carneyjem.

Vodja komunikacij pri turškem predsedniku, Burhanettin Duran, je izjavil, da je dogajanje v Gazi sistematični genocid in okupacija. Duran je obsodil mednarodno skupnost zaradi molka ob izraelskih napadih in genocidu v Gazi, pri čemer je dejal, da je to sramotno za mednarodni red ter pravne in človeške vrednote.

Hamas naj bi sprejel predajo orožja egiptovsko-palestinskemu komiteju, zavrnil pa je ustanovitev mednarodnega prehodnega komiteja za upravljanje Gaze. Katar je izjavil, da bi moral Izrael že ustaviti svoje vojaške operacije v Gazi. Izrael in Hamas se pogajata o dogovoru, ki vključuje izpustitev talcev kot enega glavnih pogojev za končanje vojne.

Objavljeni so bili članki ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023. Poročajo o travmi izraelske družbe in judovske diaspore. Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Pojavljajo se tudi vprašanja o nadaljnjem razvoju dogodkov in morebitnem ponovnem pojavu Hannibalovega direktiva.

Ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael so izraelske sile obstreljevale Gazo, protesti v podporo Palestini so potekali v Indoneziji. V Izraelu so se spominjali žrtev napada. Potekala so posredna pogajanja v Egiptu, kjer Trumpov predlog o Gazi vzbuja previden optimizem.

Ob drugi obletnici napada Hamasa so se pojavile obtožbe, da je Izrael kriv za Hamasove zločine. Romunski predsednik Nicușor Dan je izrazil solidarnost z žrtvami in pozval k prekinitvi ognja ter izpustitvi talcev. Donald Trump naj bi s prekinitvijo ognja Netanjahuju omogočil skoraj vse, kar je želel. Izvedena je bila anketa o pogledu na konflikt v Gazi.

Hamas se je pogojno strinjal s ključnimi vidiki Trumpovega mirovnega načrta za Gazo, vključno s sprostitvijo preostalih talcev in prepustitvijo oblasti. Trump pa je arabskim državam obljubil, da Izrael ne bo začel nove vojne. Kljub Netanjahujevemu vztrajanju, da načrt vključuje možnost nadaljevanja spopadov, če Hamas krši dogovore, je Trumpova ekipa poudarila, da se je treba izogibati iskanju "lukenj".

Pojavili so se načrti za prihodnjo upravo Gaze pod vodstvom nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki vključujejo milijarderje, sioniste in uradnika ZN. V New Yorku je Zohran Mamdani, kandidat demokratske stranke za župana, obtožil Izrael za "genocid" nad Palestinci pred obletnico napada na Izrael 7. oktobra. Medtem so izraelske oblasti izpustile poljske državljane iz zapora, potem ko so jih večkrat obtožile povezav s Hamasom.

Izrael je nadaljeval z bombardiranjem Gaze, pri čemer so bili ranjeni številni Palestinci, vključno z otroki, v bližini šole al-Rum. Izraelski minister za notranjo varnost Itamar Ben-Gvir se je pohvalil o zlorabah aktivistov flotile Sumud v izraelskih zaporih. Izrael je prestregel mednarodno flotilo Global Sumud, ki je poskušala dostaviti pomoč Gazi, in zasegel 40 ladij in čolnov. Med aretiranimi člani posadke so bili tudi Poljaki, za katere so bile objavljene nove informacije.

Sarah Mullally je bila imenovana za nadškofinjo Canterburyja, s čimer je postala prva ženska na tem položaju v 1400-letni zgodovini Anglikanske cerkve. Imenovanje londonske škofinje za duhovno voditeljico 85 milijonov anglikancev po svetu predstavlja precedens v petih stoletjih zgodovine te cerkve. Mullallyjeva, ki je po izobrazbi medicinska sestra, je znana po svojih stališčih glede LGBT+ parov in zavzemanju proti sovraštvu in rasizmu.

Izraelska vojska je ustavila skoraj vse ladje v flotilji, ki je poskušala dostaviti pomoč, kar je sprožilo globalne proteste. Posnetki so prikazovali oborožene izraelske vojake, ki so se vkrcali na ladje. Medtem pa je Molinari kritiziral levo usmerjenost v Italiji glede palestinskega vprašanja. Poleg tega je Trumpov načrt za Gazo deležen kritik, saj naj bi Palestince obsodil na trajno podrejenost Izraelu.

Italijanski sindikati so obtožili vlado, da ne izvaja pritiska na Izrael za zaustavitev vojne in zagotovitev humanitarne pomoči v Gazi, ter napovedali splošno stavko. Po poročanju vecernji.hr naj bi Netanyahu želel izprazniti Gazo zaradi projekta 'velikega Izraela', Trump pa zaradi izgradnje riviere. Janis Varufakis je na dan.co.me objavil, da Trump načrtuje zasebno aneksijo Gaze pod vodstvom Tonija Blaira. Medtem je izraelski minister za obrambo Israel Katz civilistom v Gazi sporočil, naj jo zapustijo, sicer bodo obravnavani kot teroristi.

Donald Trump je sporočil, da se bo Hamas vrnil vse talce in začel pogajanja o podrobnostih mirovnega načrta. Dejal je tudi, da je ZDA zelo blizu doseganju miru na Bližnjem vzhodu. Velika Britanija in Katar sta pozdravila dogovor s Hamasom glede Trumpovega mirovnega načrta. Britanski premier Keir Starmer je izjavil, da dogovor predstavlja pomemben napredek.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je sprejel Trumpov načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, medtem ko Hamas, ki ni sodeloval pri njegovi pripravi, načrt preučuje. Nekateri menijo, da načrt daje Izraelu proste roke pri odločanju o njegovi izvedbi. Palestinska usoda je odvisna od Hamasa.

Donald Trump je napovedal dogovor s podjetjem Pfizer o znižanju cen zdravil na recept za Medicaid pod imenom 'TrumpRx', hkrati pa obljubil podobne dogovore z drugimi podjetji. Poleg tega je bil objavljen del načrta za Gazo, pri čemer so mediji ugibali o izbiri Tonyja Blaira v tem kontekstu. Vendar pa podrobnosti Trumpovega načrta za Gazo niso jasne.