Britanska vlada je v nedeljo uradno potrdila začetek projekta za razvoj novih balističnih raket dolgega dosega, ki bodo namenjene ukrajinskim obrambnim silam. Gre za sisteme z zemeljskim lansiranjem, ki bodo sposobni nositi 200-kilogramsko bojno konico na razdalje, daljše od 500 kilometrov. London je v ta namen že objavil javni razpis oziroma tekmovanje za hitri razvoj te tehnologije, s čimer želi okrepiti ukrajinske zmogljivosti za napade v globino sovražnikovega ozemlja. Projekt je del širše britanske strategije za zagotavljanje dolgoročne vojaške podpore Kijevu v njegovem boju proti ruski agresiji. Nove rakete bodo Ukrajini omogočile ciljanje strateških vojaških objektov daleč za frontno črto, kar predstavlja pomembno stopnjevanje tehnične pomoči s strani zahodnih zaveznic. Britanske oblasti poudarjajo, da je hitrost razvoja ključnega pomena za učinkovitost ukrajinskih operacij na bojišču. Odločitev o razvoju namenskega orožja za tuji trg v času vojne odraža tesno zavezništvo med Londonom in Kijevom ter britansko pripravljenost na tehnološke inovacije v obrambnem sektorju. Čeprav podrobnosti o proizvajalcih še niso znane, se pričakuje, da bo projekt vključeval vodilna podjetja iz britanske obrambne industrije, ki se bodo spopadala s kratkimi časovnimi roki za izvedbo.

Britanska vlada je v nedeljo napovedala razvoj novega balističnega raketnega sistema, namenjenega Ukrajini, ki bo državi omogočil učinkovitejšo obrambo pred ruskimi napadi. Po uradnih navedbah bodo nove rakete sposobne nositi bojne glave z maso 200 kilogramov, njihov doseg pa bo presegal 500 kilometrov. Projekt predstavlja pomemben korak v britanski vojaški podpori Kijevu, saj London s tem sporoča konec nekaznovanosti za rusko agresijo. Britanci poudarjajo, da gre za namensko razvito tehnologijo, ki bo ukrajinskim silam zagotovila zmogljivosti dolgega dosega, kar je bilo doslej eno izmed ključnih vprašanj v razpravah o dobavi orožja zahodnih zaveznic. Razvoj balističnih raket s strani Združenega kraljestva za potrebe druge države v vojni odraža stopnjevanje strateške pomoči Ukrajini. Britanska stran želi z novo tehnologijo neposredno vplivati na potek spopadov in odvrniti nadaljnje ruske ofenzivne operacije na ukrajinskem ozemlju.

Več kot 1000 stanovanjskih blokov v ukrajinski prestolnici Kijev je po poročanju lokalnih oblasti v nedeljo ostalo brez daljinskega ogrevanja zaradi obsežnih ruskih zračnih napadov, ki so bili izvedeni v petek zgodaj zjutraj. Ruska vojska je v zadnjem tednu stopnjevala napade na energetsko in civilno infrastrukturo v državi, kar je povzročilo obsežno škodo na mestnih sistemih za oskrbo z energijo. Kljub prizadevanjem tehničnih ekip za sanacijo omrežja, so številni prebivalci sredi zime ostali v neogrevanih domovih. Mestni uradniki v Kijevu so potrdili, da so posledice zadnjega vala raketnih napadov in napadov z droni izjemno hude, saj so zadeli ključne objekte, ki zagotavljajo toploto prebivalstvu. To se dogaja v času ekstremnih vremenskih razmer, kar še dodatno ogroža varnost in zdravje civilistov. Reševalne službe in vzdrževalci so na terenu, vendar zahtevnost popravil na poškodovanih energetskih vozliščih upočasnjuje vzpostavitev normalne oskrbe. Najnovejši napadi so del širše ruske strategije uničevanja ukrajinske kritične infrastrukture, s katero Moskva stopnjuje pritisk na ukrajinsko vodstvo. Po navedbah ukrajinske strani so bili napadi izvedeni z uporabo različnih vrst manevrirnih raket in dronov samomorilcev. Medtem ko se Kijev trudi sanirati škodo, se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o nadaljnji obrambni pomoči Ukrajini za zaščito njenega zračnega prostora.

Posebni odposlanec ruskega zunanjega ministrstva Rodion Mirošnik je 12. januarja v intervjuju za časnik Izvestija izjavil, da so bili evropski voditelji vnaprej obveščeni o načrtih Kijeva za napade z droni na državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina in teroristične napade v regiji Herson. Po njegovih besedah pomanjkanje uradnega odziva iz Evrope potrjuje, da so zahodne države zavestno molčale in niso nameravale obsoditi dejanj ukrajinskih oblasti. Mirošnik je poudaril, da so napadi na civilno infrastrukturo v Hersonu, vključno z udarom na tamkajšnjo kavarno in hotel, po svetu sprožili številne odzive, medtem ko so v Evropi ostali prezrti. Ruska stran trdi, da takšna drža evropskih institucij kaže na usklajenost z ukrajinskimi vojaškimi operacijami in na ignoriranje domnevnih vojnih zločinov, ki jih Rusija pripisuje kijevskemu režimu. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in nadaljevanja vojne z droni med državama, pri čemer Rusija vztrajno obtožuje Zahod, da neposredno podpira ukrajinske napade na rusko ozemlje. Mirošnikovo opozorilo o vnaprejšnji seznanjenosti Evrope z operacijami Ukrajine je namenjeno krepitvi ruskega narativa o vpletenosti Zahoda v konflikt in pomanjkanju nevtralnosti evropske diplomacije.

Britanska vlada je v nedeljo uradno potrdila začetek razvoja nove balistične rakete dolgega dosega, namenjene ukrajinskim obrambnim silam v vojni proti Rusiji. Projekt z imenom Nightfall predvideva razvoj raketnega sistema, ki bo izstreljen s tal in bo sposoben prenašati 200-kilogramsko bojno glavo na razdalje, večje od 500 kilometrov. Britansko ministrstvo za obrambo je v ta namen že razpisalo natečaj za hitro zasnovo in izdelavo prototipa. Projekt Nightfall, o katerem so se prve informacije v javnosti pojavile že lani, zdaj pod vodstvom Londona prehaja v formalno fazo. Poleg neposredne podpore ukrajinskim prizadevanjem za globoke napade na vojaško infrastrukturo znotraj zasedenih ozemelj bo razvoj teh sistemov služil tudi kot temelj za prihodnje zmogljivosti Britanske kopenske vojske na področju raketne tehnologije dolgega dosega. To predstavlja pomemben premik v zahodni vojaški pomoči, saj gre za sisteme z znatnim strateškim dosegom. Po navedbah britanskih uradnikov je cilj programa zagotoviti Ukrajini orodje za odvračanje in nevtralizacijo ruskih logističnih centrov ter poveljniških mest globoko za frontno linijo. Čeprav podrobnosti o časovnici dostave še niso v celoti znane, britanska stran poudarja nujnost hitrega razvoja zaradi razmer na bojišču. Pobuda obenem krepi položaj Združenega kraljestva kot enega ključnih evropskih zaveznikov Kijeva pri uvajanju naprednih vojaških tehnologij.

Velika Britanija je uradno napovedala zagon projekta Nightfall, v okviru katerega bodo razvili in Ukrajini dobavili nove balistične rakete dolgega dosega. Sistem je zasnovan posebej za potrebe ukrajinskih obrambnih sil in bo po navedbah britanskih virov sposoben doseči cilje na razdalji več kot 500 kilometrov, kar vključuje tudi rusko prestolnico Moskvo. Ključna lastnost novih raket bo njihova visoka odpornost na sisteme elektronskega bojevanja, kar bo povečalo njihovo učinkovitost na bojišču. Britanska vlada s to potezo potrjuje svojo vlogo ene glavnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Projekt Nightfall predstavlja pomemben preskok v zmogljivostih, ki jih zahodne države zagotavljajo Ukrajini, saj gre za sisteme z znatno večjim dosegom od doslej dobavljenih raketnih sistemov. Razvoj novega orožja je odgovor na potrebe po dolgoročni vojaški podpori in krepitvi ukrajinskih zmogljivosti za odvračanje napadov. Podrobnosti o časovnem okviru proizvodnje in točnem številu raket, ki bodo prenesene, ostajajo zaupne, vendar britanski uradniki poudarjajo, da je projekt Nightfall prednostna naloga obrambnega sodelovanja. Odločitev o dobavi tovrstnega orožja bi lahko vplivala na nadaljnjo dinamiko konflikta, saj Ukrajini omogoča ciljanje strateške infrastrukture globoko znotraj ruskega ozemlja.

Švedska vlada je napovedala obsežno investicijo v posodobitev svoje zračne obrambe v vrednosti 1,4 milijarde evrov. Odločitev sledi predhodnemu novembrskemu vložku v višini 315 milijonov evrov, ki je bil namenjen nakupu raket zemlja-zrak in ustreznih vojaških vozil za njihovo namestitev. Švedske oblasti so poudarile, da so pri načrtovanju upoštevale izkušnje iz vojne v Ukrajini, ki so jasno pokazale nujnost vzpostavitve robustnih sistemov za zaščito zračnega prostora. S temi sredstvi namerava Stockholm bistveno povečati odpornost države proti morebitnim zračnim grožnjam in okrepiti svojo vlogo znotraj zavezništva Nato. Investicija vključuje nakup tehnološko naprednih obrambnih sistemov, ki bodo državi omogočili učinkovitejšo odvračanje in nevtralizacijo sovražnih letalnikov ali raket. Švedska se s tem dejanjem pridružuje trendu povečevanja obrambnih izdatkov med evropskimi državami. Strateški premik v švedski obrambni politiki odraža spremenjene varnostne razmere v regiji Baltskega morja. Vlada v Stockholmu meni, da je sodobna in hitro odzivna zračna obrama ključni steber nacionalne varnosti. Povečanje proračunskih sredstev za vojaško opremo uživa široko podporo v državi, saj se Švedska vse bolj integrira v kolektivne obrambne strukture Zahoda.

Volodimir Zelenski je od evropskih voditeljev zahteval takojšnjo predajo vseh razpoložljivih raket za sisteme protizračne obrambe iz strateških rezerv Ukrajini.

Ruski viri poročajo, da je posadka protiletalskega raketnega sistema S-300 ruskih oboroženih sil uničila ukrajinski lovec F-16 z dvema raketama. Poveljnik raketnega diviziona s klicnim imenom Sever je potrdil, da je bil za uničenje cilja uporabljen sistem S-300.

Ukrajinski državni mediji so poročali, da se je zdravstveno stanje čečenskega voditelja Ramzana Kadirova poslabšalo, in sicer naj bi mu odpovedale ledvice. Navajajo, da naj bi Kremelj že iskal njegovega naslednika.

Ukrajinske sile so ponoči izvedle obsežen napad z droni na južnorusko mesto Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje. Po navedbah guvernerja Aleksandra Guseva je bila v napadu ubita ženska, tri osebe pa so bile ranjene. Poškodovanih je bilo več kot deset večstanovanjskih objektov, šola in vladna poslopja. Gusev je dogodek označil za enega najsilovitejših napadov z brezpilotnimi letalniki na mesto od začetka ruske invazije, čeprav celoten obseg škode še ni povsem znan. Istočasno se razmere v Kijevu še naprej zaostrujejo, saj je več kot 1.000 stanovanjskih blokov še vedno brez elektrike in ogrevanja. Težave so posledica predhodnih uničujočih ruskih napadov na kritično energetsko infrastrukturo Ukrajine. Rusija je v zadnjem obdobju močno okrepila bombardiranje energetskega sistema, kar povzroča humanitarno krizo v ukrajinski prestolnici sredi zimskih razmer. Na bojišču so ruske sile po lastnih trditvah zabeležile nove ozemeljske pridobitve. Rusko obrambno ministrstvo poroča o zavzetju vasi v regiji Zaporožje, kar nakazuje na nadaljevanje ofenzive na južni fronti. Obe strani tako stopnjujeta napade z droni in raketami, kar še dodatno obremenjuje civilno prebivalstvo v obeh državah.

Iranska vojska je obtožila Izrael in ZDA orkestriranja nemirov in napovedala morebiten poseg v zatrtje protestov. Zunanji minister je opozoril, da bi bil vsak vojaški napad ZDA ali Izraela na Iran 'neuspešna izkušnja'. Vojska je obljubila zaščito strateške infrastrukture, hkrati pa opozorila, da bodo ameriške enote in Izrael 'legitimne tarče', če bo Amerika napadla državo. Zaradi naraščajočih nemirov je pakistanski urad za zunanje zadeve pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran. Donald Trump je izdal novo opozorilo, medtem ko so iranske oblasti izklopile dostop do interneta.

Stavba pravoslavne gimnazije v ruskem mestu Voronež je bila v noči na 10. januar 2024 poškodovana med obsežnim napadom ukrajinskih brezpilotnih letal. Po navedbah tamkajšnje mestne uprave so drobci sestreljenih letal zadeli izobraževalno ustanovo, ki deluje pod okriljem eparhije, zaradi česar so morali začasno prekiniti učni proces. Pristojne službe še ocenjujejo škodo, medtem ko točen datum ponovnega odprtja šole ostaja neznan. Guverner Voroneške oblasti Aleksander Gusev je potrdil, da je napad zahteval tudi človeške žrtve in povzročil precejšnjo materialno škodo. Zaradi padca delov drona na zasebno hišo je umrla mlada ženska, še štiri osebe pa so bile v regiji ranjene. Ruske oblasti so dogodek označile za enega najsilovitejših napadov na mesto od začetka vojaškega konflikta v Ukrajini. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na rusko ozemlje zunaj neposrednih bojnih linij. Napadi z brezpilotniki na Voronež, ki leži približno 250 kilometrov od meje z Ukrajino, postajajo vse pogostejši, pri čemer so pogosto tarča infrastrukturni in civilni objekti. Lokalna administracija je obljubila pomoč pri sanaciji poškodovane gimnazije in drugih prizadetih objektov v zasebni lasti.

Ukrajinski napad z dronom v ruskem mestu Voronež je zahteval smrtno žrtev in tri ranjene. Mlada ženska je umrla v bolnišnici. Oblasti so poročale o poškodbah na stavbah.

Britanski obrambni minister John Healey se je med potovanjem v Kijev skoraj znašel v bližini kraja, kjer je padla ruska raketa "Orešnik" blizu Lvova. O tem je poročal britanski tabloid The Sun, ki se sklicuje na svoje vire.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti ostro kritiziral zahodno finančno pomoč Ukrajini. Po njegovih besedah financiranje države, ki se nahaja v vojni, predstavlja nesmiselno trošenje sredstev, ki jih je primerjal z metanjem denarja v brezno brez dna. Orban je poudaril, da Kijev od zahodnih zaveznic za obnovo v prihodnjem desetletju zahteva približno 800 milijard dolarjev, kar po njegovem mnenju le še dodatno spodbuja korupcijo. Madžarski premier meni, da nadaljnja finančna podpora ne prinaša želenih rezultatov, temveč zgolj poglablja obstoječe težave v regiji. V svojem nagovoru je izrazil dvom o smiselnosti trenutne strategije Evropske unije in njenih partneric glede vojaške in gospodarske pomoči Ukrajini. Orbanove izjave so v skladu z njegovo dosedanjo politiko zadržanosti do vpletanja v konflikt in nasprotovanja nekaterim skupnim evropskim ukrepom proti Rusiji. Izpostavil je tudi, da navedeni znesek 800 milijard dolarjev ne vključuje dodatnih stroškov za zagotavljanje varnosti, kar bi po njegovem mnenju lahko resno ogrozilo stabilnost evropskih proračunov. Madžarska vlada tako ostaja eden najglasnejših kritikov obsežne pomoči Ukrajini znotraj Evropske unije, pri čemer Orban poziva k premisleku o porabi sredstev davkoplačevalcev v te namene.

Ženska, ki je bila ranjena v obsežnem napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na Voronež, je umrla v reanimaciji. Guverner regije Aleksander Gusev je sporočil tragično vest. Ženska je bila ranjena, ko so deli sestreljenega brezpilotnega letalnika padli na njeno hišo.

V nočnih zračnih operacijah med Rusijo in Ukrajino je prišlo do novega stopnjevanja napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili obsežno materialno škodo in zahtevali nove žrtve med civilisti. V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so bili v ruskih napadih ranjeni trije ljudje, tamkajšnja infrastruktura pa je močno poškodovana. Ukrajinske sile so na drugi strani uspešno izvedle povračilni napad na rusko ozemlje, kjer je zaradi zadetka brezpilotnega letalnika izbruhnil obsežen požar v naftni rafineriji v regiji Volgograd. Operacije kažejo na nadaljevanje strategije izčrpavanja, kjer obe strani ciljata predvsem na energetske objekte in logistična vozlišča. Ruski napadi so bili usmerjeni na več ukrajinskih regij, medtem ko Kijev svojo obrambno taktiko vse pogosteje dopolnjuje z napadi globoko v notranjost ruskega ozemlja, da bi omejil oskrbo ruskih sil z derivati. Po navedbah lokalnih oblasti so gasilci v Volgogradu več ur krotili ognjene zublje, preden so požar na rafineriji uspeli omejiti. Intenzivnost spopadov v zračnem prostoru ostaja visoka, kar potrjujejo tudi tuje tiskovne agencije. Današnji dogodki sledijo obdobju nenehnih izmenjav ognja, ki so se v zadnjih mesecih osredotočile na uničevanje civilne in kritične infrastrukture. Kljub prizadevanjem zračne obrambe na obeh straneh številni droni dosežejo svoje cilje, kar povzroča nenehno nestabilnost v regiji in ogroža oskrbo z energijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.

Ukrajinska javnost se je burno odzvala na objavo fotografij nove manikire prve dame Olene Zelenske, ki so se v medijih in na družbenih omrežjih pojavile sredi obsežnih izpadov električne energije po vsej državi. Številni državljani so urejen videz soproge predsednika razumeli kot neprimerno kazanje razkošja in brezbrižnosti v času, ko se milijoni Ukrajincev soočajo s pomanjkanjem svetlobe in ogrevanja. Kritiki v ukrajinskih medijih izpostavljajo kontrast med lagodnim življenjem politične elite v Kijevu in vsakodnevnim bojem preprostih ljudi za preživetje v vojnih razmerah. Razprava je hitro prerasla v širši diskurz o moralni odgovornosti javnih osebnosti med nacionalno krizo, pri čemer so nekateri komentatorji dejanje označili za provokacijo, ki spodkopava enotnost naroda. Podporniki prve dame po drugi strani trdijo, da gre za osebno higieno in urejenost, ki ne bi smela biti predmet političnih napadov. Kljub temu dogodek odraža naraščajočo napetost in utrujenost prebivalstva zaradi dolgotrajnih težav z energetsko infrastrukturo, kar povečuje občutljivost na kakršne koli znake elitizma.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je med 9:00 in 16:00 prestregla in uničila 33 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. Kasneje, med 16:00 in 20:00, je bilo sestreljenih še 10 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

V Voronežu in okolici je prišlo do napada z brezpilotnimi letalniki, pri čemer je bilo ranjenih štiri ljudi. Zračne sile so nad regijo zaznale in uničile 17 brezpilotnih letalnikov. Poškodovanih je bilo sedem večstanovanjskih stavb (vključno z eno v gradnji), šest zasebnih hiš in dva avtomobila.

Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek, 12. januarja 2024, sklical izredno zasedanje, na katerem bodo razpravljali o trenutnih razmerah v Ukrajini ter ohranjanju miru in varnosti v državi. Sestanek, ki se bo začel ob 15. uri po lokalnem času v New Yorku, je bil sklican na pobudo ukrajinske strani po nedavnih ruskih zračnih napadih, v katerih je bila uporabljena nova balistična raketa srednjega dosega, imenovana Orešnik. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je poudaril, da Kijev zaradi stopnjevanja napadov zahteva odločen odziv ne le Varnostnega sveta, temveč tudi Sveta Ukrajina-Nato ter drugih mednarodnih organizacij, vključno z Evropsko unijo, Svetom Evrope in Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Napadi z omenjenim orožjem so povzročili obsežne motnje v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem v Kijevu ter znatno škodo na ključni energetski infrastrukturi, vključno z velikim podzemnim skladiščem plina v lvovski regiji. Ruska stran je uporabo novega orožja potrdila kot odgovor na ukrajinske napade z zahodnim orožjem dolgega dosega na rusko ozemlje. Prihajajoče zasedanje bo tako osredotočeno na humanitarne posledice zadnjih napadov in nevarnost nadaljnje eskalacije konflikta, ki bi lahko resno ogrozila stabilnost v širši regiji. Diplomatska prizadevanja v okviru Združenih narodov ostajajo eden redkih formalnih kanalov za neposredno obravnavo vojaških operacij med stalnimi članicami s pravico veta.

Združeno kraljestvo bo namenilo 200 milijonov britanskih funtov oziroma približno 230 milijonov evrov za pripravo svojih vojaških enot na morebitno napotitev v okviru mednarodnih sil v Ukrajino. Po poročanju britanskega ministrstva za obrambo so sredstva namenjena usposabljanju in opremljanju vojske za scenarij, po katerem bi prišlo do premirja med Rusijo in Ukrajino. Britanske sile bi v takem primeru lahko delovale kot del večnacionalnih mirovnih ali nadzornih sil. Ta poteza predstavlja pomemben korak v strateškem načrtovanju Londona, ki želi zagotoviti operativno pripravljenost svojih enot za hitro odzivanje na terenu. Čeprav trenutno še ni doseženega dogovora o končanju spopadov, britanska vlada s tem ukrepom poudarja svojo zavezo k dolgoročni stabilnosti regije in podpori ukrajinski suverenosti. Sredstva bodo razporejena za specializirano usposabljanje, ki vključuje logistično podporo in varnostne operacije v povojnem okolju. Analitiki opozarjajo, da gre za eno izmed prvih konkretnih finančnih napovedi katere izmed zahodnih zaveznic, ki se neposredno nanaša na obdobje po morebitni prekinitvi ognja. Odločitev odraža pripravo na kompleksno varnostno arhitekturo v Evropi, kjer bi mednarodna navzočnost služila kot garant za preprečevanje ponovnega izbruha sovražnosti. Britansko ministrstvo je ob tem poudarilo, da napotitev ostaja pogojna in odvisna od razvoja diplomatskih pogajanj.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Po poročanju več medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron na zaprti seji parlament seznanil z načrtom o napotitvi do 6.000 francoskih vojakov v Ukrajino po koncu vojne in vzpostavitvi miru. Dmitrij Medvedjev je obsodil te načrte in objavil videoposnetek ruskega orožja kot odziv.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo kakršnokoli vpletenost v poškodovanje katarskega veleposlaništva v Kijevu in poudarilo, da diplomatska predstavništva nikoli niso bila tarča ruskih sil. Ministrstvo je za škodo okrivilo delovanje ukrajinske zračne obrambe.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je začela posvetovanja z Rusko federacijo in Ukrajino o vzpostavitvi začasnega območja prekinitve ognja v neposredni bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je pojasnil, da je glavni cilj te pobude omogočiti varno izvedbo nujnih popravil na zadnjem preostalem rezervnem 330-kilovoltnem daljovodu, ki je bil poškodovan v spopadih. Brez delujočih zunanjih napajalnih linij je ogrožena varnost hlajenja reaktorjev, kar povečuje tveganje za jedrsko nesrečo. Agencija si prizadeva za zagotovitev varnega koridorja, ki bi tehničnim ekipam omogočil dostop do poškodovane energetske infrastrukture brez neposredne grožnje zaradi obstreljevanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj elektrarna za vzdrževanje ključnih varnostnih sistemov trenutno potrebuje stabilno oskrbo z električno energijo, ki jo rezervni daljovodi zagotavljajo ob izpadih glavnih omrežij. Pobuda IAEA prihaja v času povečanih napetosti na območju največje evropske jedrske elektrarne, ki je pod ruskim nadzorom, a v njej še vedno deluje ukrajinsko osebje. Grossi je poudaril, da je prekinitev ognja nujna izključno za namene tehnične obnove in zagotavljanja jedrske varnosti, kar bi koristilo obema stranema v izogib morebitni radiološki katastrofi.

Velika Britanija je odobrila 200 milijonov funtov (230 milijonov evrov) za financiranje priprav na morebitno napotitev vojakov v Ukrajino. Število vojakov, ki bi jih London poslal, ni bilo specificirano.

Okrožno sodišče v Varšavi je za 15. januar 2026 razpisalo obravnavo, na kateri bodo odločali o izročitvi ruskega arheologa Aleksandra Butjagina Ukrajini. Butjagin, ki je zaposlen v muzeju Ermitaž, je bil na Poljskem pridržan decembra lani na podlagi ukrajinske tiralice. Ukrajinsko tožilstvo mu očita izvajanje nezakonitih arheoloških izkopavanj na okupiranem Krimu, za kar mu po ukrajinski zakonodaji grozi do deset let zaporne kazni. Primer bo obravnaval sodnik Dariusz Lubowski, ki je v preteklosti že pritegnil pozornost javnosti z zavrnitvijo izročitve ukrajinskega državljana Nemčiji. Poleg vprašanja o sami izročitvi bo sodišče 10. in 11. januarja odločalo tudi o predlogu tožilstva za podaljšanje pripora. Butjaginu se trenutni 40-dnevni pripor izteče 13. januarja. Ruski diplomatki so že napovedali, da bodo uporabili vsa razpoložljiva diplomatska in pravna sredstva za zaščito svojega državljana, medtem ko je Butjagin med zaslišanjem na tožilstvu zavrnil dajanje izjav. Arheologovi bližnji so potrdili, da so bili o datumih obveščeni prek odvetnika. Postopek ima širše politične razsežnosti, saj gre za vprašanje priznavanja ukrajinske suverenosti nad Krimom in arheološko dediščino na tem območju. Poljska se je v tem primeru spopadla z zahtevno pravno dilemo, saj mora uskladiti mednarodne obveznosti glede izročitev z občutljivimi geopolitičnimi odnosi med Rusko federacijo in Ukrajino. Odločitev sodišča bo tako predstavljala pomemben precedens v obravnavanju ruskih državljanov, ki so delovali na zasedenih ozemljih.

Župan ukrajinske prestolnice Vitalij Kličko je po silovitem ruskem zračnem napadu prebivalcem Kijeva svetoval, naj zaradi uničene infrastrukture in pomanjkanja osnovnih storitev začasno zapustijo mesto. Poziv prihaja v času, ko se trimilijonska prestolnica spopada z resnimi težavami pri oskrbi z električno energijo in vodo, kar je neposredna posledica zadnjega vala ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo. Kličko je poudaril, da je začasni odhod v varnejša območja ali na podeželje, kjer so na voljo alternativni viri ogrevanja, nujen za zmanjšanje pritiska na mestno omrežje. Mestne oblasti si prizadevajo čim hitreje sanirati škodo, vendar obsežne poškodbe energetskega sistema onemogočajo normalno bivanje v vseh delih mesta. Ruske sile so v zadnjem obdobju okrepile napade na civilno infrastrukturo po celotni Ukrajini, pri čemer je Kijev ena glavnih tarč. Takšna strategija Moskve je po mnenju vojaških analitikov namenjena zlomu morale prebivalstva pred prihajajočo zimo, medtem ko ukrajinska stran pospešeno krepi zračno obrambo in poziva zahodne zaveznice k dodatni pomoči.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Po novih poročilih je bilo v ruskih napadih na Kijev in okolico ubitih štiri ljudi, 24 pa je ranjenih. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo uporabo rakete Orešnik v nočnem napadu, kot razlog pa navajajo maščevanje za poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Kijevu je objavilo uradno varnostno opozorilo, v katerem navaja pridobljene informacije o morebitnem obsežnem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico v prihodnjih dneh. Diplomatsko predstavništvo je zaradi povečanega tveganja začasno omejilo svoje delovanje in pozvalo ameriške državljane k skrajni previdnosti. Ameriško diplomatsko osebje je v sporočilu, objavljenem na uradni spletni strani, poudarilo nujnost takojšnjega ukrepanja ob morebitni sprožitvi zračnih siren. Državljanom svetujejo, naj se vnaprej seznanijo z lokacijami najbližjih zaklonišč in se ob alarmu nemudoma umaknejo na varno. Opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in intenziviranja ruskih raketnih napadov na kritično infrastrukturo po vsej državi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so seznanjene z obveščevalnimi podatki o pripravah na nove napade. Čeprav so podobna opozorila v zadnjih mesecih postala del vojnega vsakdana, tokratno specifično opozorilo veleposlaništva nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti obrambnih sil in civilne zaščite v pričakovanju eskalacije sovražnosti v bližnji prihodnosti.

Mestna uprava Kijeva je prebivalce ukrajinske prestolnice pozvala k pripravi na morebitne izpade električne energije, ki bi jih lahko povzročil napovedani val mraza. Mestne oblasti so državljanom svetovale, naj si vnaprej zagotovijo zaloge pitne in tehnične vode, hrano z dolgim rokom trajanja ter topla oblačila. Priporočljivo je tudi polnjenje prenosnih baterij in priprava alternativnih virov svetlobe, kot so svetilke in sveče, saj bi temperature v prihodnjih dneh lahko padle do minus 9 stopinj Celzija. Strokovnjaki in nekdanji uradniki opozarjajo, da bo letošnja zima za ukrajinski energetski sistem še zahtevnejša od prejšnje. Generalni direktor energetskega holdinga DTEK Maksim Timčenko je razmere označil za krizne in brez primere, saj so se energetske zmogljivosti države do konca leta 2024 drastično zmanjšale. Trenutno na večjem delu države že veljajo urniki načrtovanih izklopov električne energije, kar odraža nestabilnost omrežja po dolgotrajnih poškodbah infrastrukture. Kljub trenutnim temperaturam okoli ledišča napovedana ohladitev predstavlja resno grožnjo za že tako oslabljen sistem. Poleg tehničnih priprav so oblasti prebivalce pozvale, naj preverijo lokacije najbližjih zavetišč in točk za ogrevanje. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo v preteklem obdobju poškodovanih več kot 70 odstotkov ključne energetske infrastrukture, kar dodatno potrjuje kritičnost razmer pred vrhuncem zime.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno potrdilo uporabo hipersoničnega raketnega sistema Orešnik v nočnih napadih na Ukrajino, kar naj bi bil odgovor na napad na Putinovo rezidenco. Ruski uradniki trdijo, da proti raketi Orešnik ne obstaja protizračna obramba. Vojaški analitik Scott Ritter je dejal, da naj bi bila uporaba rakete tudi opozorilo Zahodu.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.