APDEJT.si

Državni sekretar Igor Melicher je izjavil, da bi bilo najbolje, če bi bila Ukrajina pod ruskim vplivom, kar je sprožilo kritike opozicije. Hkrati je ukrajinska vojska poročala o uničenju ruskega helikopterja Ka-27 in radarskih sistemov na Krimu.

Moskva je javno zagrozila Grčiji po odločitvi Aten, da bo skupaj z Ukrajino proizvajala pomorske drone. Grški premier Kyriakos Mitsotakis in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta 17. novembra podpisala sporazum o koprodukciji plovil brez posadke, ki jih bosta uporabljali mornarici obeh držav. Grško zunanje ministrstvo je sporočilo, da zavračajo grožnje suverenim državam.

Združene države Amerike naj bi pritiskale na Ukrajino, da do 27. novembra sprejme mirovni načrt z Rusijo, ki ga predlaga administracija Donalda Trumpa. V nasprotnem primeru naj bi Ukrajina izgubila ameriško obveščevalno pomoč in dobavo orožja, poroča Reuters, ki se sklicuje na vire blizu dogajanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukrajinskim oblastem postavil rok za odgovor na načrt, ki ga je predlagal Washington. Podrobnosti načrta in roka niso bile razkrite.

Beloruski in poljski organi skupaj ugotavljajo, kje se nahajata dva ukrajinska državljana, ki sta osumljena storitve terorističnih dejanj na Poljskem, je dejal tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Ruslan Varankov.

Slovaški premier Robert Fico je podprl ameriški mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Fico meni, da ima načrt podporo slovaške vlade in da bo Rusija iz njega izšla kot »totalna zmagovalka«, moralno in ekonomsko okrepljena. Pogoj za uresničitev načrta je sicer tudi strinjanje Kijeva.

Donald Trump, predsednik ZDA, naj bi pripravil mirovni načrt za Ukrajino, ki v 28 točkah predvideva končanje vojne, vendar zahteva velike žrtve predvsem od Ukrajine. Načrt, ki ga je Trump izpogajal s Kremelj, vidi Rusijo kot potencialnega poslovnega partnerja in postavlja Ukrajino pred težko odločitev, saj ji daje le nekaj dni časa za odgovor. Predlog mnogi v Ukrajini razumejo kot kapitulacijo, saj naj bi služil ameriškim in ruskim interesom na račun evropske varnosti.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Novi načrt ameriške vlade za končanje ruske agresije v Ukrajini vključuje številne predloge, ki bodo za Kijev težko sprejemljivi. Med njimi so izključitev Ukrajine iz Nata, zmanjšanje vojske in trajne ozemeljske odpovedi. Trumpov načrt predvideva, da bi Ukrajina morala sprejeti znatne koncesije, izpogajane z Rusijo, v zameno za ohranitev državne suverenosti.

Velika Britanija bo Ukrajini ponudila varnostna jamstva v slogu Nata, če bo dosežen mirovni sporazum z Rusijo. Dokument, ki razkriva varnostna jamstva, je ameriški sekretar za vojsko Dan Driscoll predstavil ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu skupaj z mirovnim sporazumom, ki vsebuje 28 točk. Medtem naj bi ZDA grozile z zmanjšanjem obveščevalskih podatkov in dobave orožja Ukrajini, da bi jo prisilile v sprejetje mirovnega sporazuma, ki ga posredujejo ZDA in vključuje zahteve Rusije. V člankih je omenjen tudi Kiril Dmitrijev, ključna osebnost Kremlja v pogovorih z Ukrajino.

Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da so bile v državi poškodovane vse večje termoelektrarne in hidroelektrarne, kar je znatno zmanjšalo njihovo proizvodnjo.

Ruska vojska je v zadnjem tednu med specialno operacijo osvobodila 16 naselij, vključno s Kupjanskom v Harkovski oblasti, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Aktivnosti je izvajala skupina enot »Zahod«.

V enem od okrožnih regrutnih centrov v Odesi v Ukrajini je danes prišlo do eksplozije, v kateri je ena oseba umrla, ena pa je bila ranjena. Podrobnosti o vzroku eksplozije še niso znane.

Poljski premier Donald Tusk je sabotažo železniške proge med Varšavo in Lublinom, ki se je zgodila v nedeljo, označil za ruski državni terorizem. V nagovoru v parlamentu je Tusk pozval k enotnosti proti poskusom Moskve, da bi zasejala razdor v Evropi, Ukrajini in med Poljaki.

Nekdanji tožilec Andrew Warren trdi, da je slabo delo Trumpove administracije posledica zamenjave pravnikov z "nesposobnimi hlapci", kar pa razkriva tudi korupcijo. Zvezna velika porota preiskuje, ali je Donald Trump nezakonito pooblastil ljudi za preiskovanje oškodovanja posojil Trumpovih kritikov. Steve Benen pa meni, da je razlog za ponovno odprtje primera, ki ga je osebno zaključila državna tožilka Pam Bondi, očiten, saj naj bi delala, kar ji Trump naroči. Donald Trump naj bi se pogovarjal z Larryjem Ellisonom o možnosti odpustitve voditeljev CNN, če bi Paramount Skydance prevzel Warner Bros. Discovery. Lindsey Halligan pa je presenetila panel na "Morning Joe" s svojim napadom na sodnika Michaela Nachmanoffa.

Predsednica Moldavije, Maia Sandu, se je srečala z generalnim sekretarjem Sveta Evrope, Alainom Bersetom, v okviru prevzema predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope s strani Moldavije. Moldavija bo poudarjala spodbujanje miru, podporo mehanizmom za pravičen mir v Ukrajini in krepitev odpornosti v Evropi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina hitro in konstruktivno sodelovala z ZDA glede mirovnega načrta, pri čemer je poudaril, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Po telefonskem pogovoru z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije je dejal, da se Ukrajina in njeni zavezniki usklajujejo, da bi zagotovili, da se bodo načelna stališča Kijeva odražala v načrtu.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izjavila, da bo Evropska unija še naprej podpirala Ukrajino, saj je žrtev agresije. Poudarila je, da sankcije proti Rusiji škodujejo njenemu gospodarstvu. Von der Leyen je v govoru v Johannesburgu, kjer se udeležuje vrha G20, dejala, da lahko Ukrajina računa na EU, saj ne gre le za agresijo na Ukrajino, temveč tudi na načela Ustanovne listine ZN. EU je uvedla 19 svežnjev sankcij, ki imajo učinek, kar se vidi v naraščajočih težavah ruske ekonomije, kot so inflacija, rastoče obrestne mere in pregreto vojno gospodarstvo.

Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.

Ukrajinski najpomembnejši evropski zavezniki naj bi zavrnili ključne elemente domnevnega ameriško-ruskega mirovnega načrta za Ukrajino, ki predvideva ozemeljske koncesije in omejitve oborožitve. Kremelj je zanikal usklajevanje načrta z ZDA in sporočil, da bo Rusija nanj odgovorila šele po prejemu uradnega predloga, vendar je hkrati pozval Kijev k takojšnjim pogajanjem.

Ruski zračni napad na Zaporožje na jugu Ukrajine je zahteval najmanj pet življenj, več ljudi je bilo ranjenih. O ranjenih poročajo tudi iz Odese. Ruske oblasti so sporočile, da sta bili v napadu ukrajinskega drona na jugu Rusije ranjeni dve osebi.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Poljski premier Donald Tusk je obtožil Rusijo državnega terorizma zaradi sabotaž, ki so po njegovem mnenju prestopile kritično mejo. Kot primer je navedel diverzijo na železniški progi Lublin-Varšava. Tusk je dejal, da sta bila za sabotažo angažirana dva Ukrajinca, ki sta sodelovala z rusko obveščevalno službo in pobegnila v Belorusijo. Medtem je predstavnik Rusije pri ZN obtožil ukrajinskega predsednika Zelenskega, da potuje po Evropi in prosi za denar in orožje, pri tem pa zatrdil, da Evropi zmanjkuje denarja za Ukrajino in se pripravlja na vojno z Rusijo leta 2030.

Ruska zračna obramba je v eni uri sestrelila 12 ukrajinskih brezpilotnih letal nad Astrahansko regijo in Krasnodarskim okrajem. Med 8.00 in 9.00 po moskovskem času so enote zračne obrambe uničile sedem dronov nad Astrahansko regijo in pet nad Krasnodarskim okrajem.

Ruske sile naj bi napredovale v mestu Kupiansk, ki ga je ukrajinska vojska osvobodila septembra 2022. Medtem se v Mariupolu Ukrajinci prisilno vključujejo v rusko vojsko, kar dokazujejo pričevanja beguncev. Bombardiranje pa je sprožilo val ogorčenja, med drugim tudi pri znanem ukrajinskem nogometašu, ki je rusko dejanje označil za teroristično.

Poljska je zaradi vse večje nevarnosti ruskih sabotaž na kritično infrastrukturo in po dveh diverzijah na progi Varšava-Lublin v operaciji Horizont angažirala 10.000 vojakov za varovanje železnic. Ta poteza je odziv vlade premierja Donalda Tuska na sabotaže, za katere tožilstvo sumi dva ukrajinska državljana, ki naj bi bila povezana z ruskimi obveščevalnimi službami. Vojska bo pri varovanju ključnih območij sodelovala s policijo in Železniško stražo.

Ruske oborožene sile so izvedle en obsežen in šest skupinskih napadov na cilje v Ukrajini med 15. in 21. novembrom. Napadi so bili odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte na ruskem ozemlju. Cilji so bili obrati vojaško-industrijskega kompleksa, energetska infrastruktura, ki jih podpira, transportna infrastruktura, ki jo uporablja ukrajinska vojska, lokacije za sestavljanje in shranjevanje brezpilotnih letalnikov ter začasne baze ukrajinskih formacij, nacionalistov in tujih plačancev.

Ruska drsna bomba je zadela stanovanjsko četrt v ukrajinskem mestu Zaporožje in ubila pet ljudi, deset pa ranila, med njimi tudi najstnico. Napad se je zgodil po objavi podrobnosti ameriškega načrta za končanje vojne. Ukrajinski uradniki preučujejo predloge, predsednik Volodimir Zelenski pa pričakuje pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Nekdanji kancler Olaf Scholz je v Schwerinu dejal, da je bila dolga odvisnost Nemčije od ruskih dobav energentov napaka in da si je prizadeval za LNG terminale že dolgo pred vojno v Ukrajini. Razprava je potekala v povezavi s plinovodom Severni tok 2.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Volodimir Zelenski se je posvetoval z evropskimi voditelji glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki predvideva ozemeljske koncesije Rusiji v regijah Doneck in Lugansk ter ponovno vključitev Rusije v G8. Ukrajinski predsednik je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, ki ga vidi kot enega najtežjih trenutkov v zgodovini Ukrajine. Hkrati se sooča s težko izbiro med izgubo dostojanstva in tveganjem izgube ključnega partnerja. Kremelj poziva Zelenskega k takojšnjim pogajanjem, sicer grozi z izgubo dodatnih ozemelj. Rusija še ni uradno prejela ameriškega mirovnega načrta.

Pri ruskem napadu z drsečimi bombami na Zaporožje je umrlo pet ljudi. Uničena je bila tržnica v zgodnjih jutranjih urah. Dogodek je del širšega konflikta v Ukrajini, o katerem poročajo v živo.

Vladimir Žirinovski, ustanovitelj in predsednik Liberalno-demokratske stranke Rusije (LDPR), je že pred smrtjo opozarjal Ukrajince, da bi Severnoatlantska zveza (NATO) lahko poskušala Kijev privabiti v svoje vrste in ga nato uničiti. Besede ruskega politika je obudil profesor Univerze Jugovzhodne Norveške, Glenn Diesen.

Velika Britanija je pripravila podroben načrt za napotitev svojih vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Obrambni minister John Healey je v intervjuju za Bloomberg razkril, da je načrt že odobren.

Nekdanji svetovalec Nata in upokojeni polkovnik generalštaba švicarske vojske, Jacques Baud, meni, da imajo ruske oborožene sile prednost na bojišču v Ukrajini, kar ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu omogoča, da narekuje pogoje pri pogajanjih za rešitev konflikta.

Cene nafte so v Aziji padle za okoli 1,5 odstotka, kar je posledica upanja na mirno rešitev v Ukrajini. Padanje cen nafte je že tretje zaporedno, potem ko so ZDA pozvale k mirovnemu sporazumu med Rusijo in Ukrajino, kar bi lahko povečalo ponudbo na svetovnem trgu. Hkrati je pricurljal načrt Donalda Trumpa za ureditev razmer v Ukrajini, ki predvideva, da bi ZDA prejele 50 % dobička od obnove Ukrajine, Rusija pa bi dobila Donbas, v zameno pa bi bile odpravljene sankcije.

Poročajo, da zavezniki in Ukrajina trenutno ocenjujejo situacijo v Ukrajini. Podrobnosti ocenjevanja niso bile razkrite.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal odlok o prekinitvi veljavnosti Pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi (CFE). Pogodba CFE, podpisana leta 1990 v Parizu, je bila prilagojena leta 1999 na vrhu OVSE v Istanbulu, vendar so jo ratificirale le Rusija, Belorusija, Kazahstan in Ukrajina. Pred tem je Belorusija že sprejela podoben ukrep.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bi se lahko konflikt v Ukrajini končal v treh mesecih, če bi Zahod to želel.

Pojavile so se podrobnosti o 28-točkovnem mirovnem načrtu za Ukrajino, ki naj bi ga pripravile ZDA. Načrt naj bi predvideval ureditev odnosov med Kijevom, Moskvo in Zahodom, vključno z morebitnim priznanjem zasedenih ozemelj. Ukrajina naj bi prejela varnostna jamstva, sklenjen pa naj bi bil tudi sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Po načrtu naj bi Kijev Moskvi predal Krim ter regiji Donetsk in Lugansk.

Ruska obveščevalna služba FSB je v Krasnodarju preprečila poskus sabotaže na železniški progi. Po navedbah FSB naj bi dejanje načrtovale ukrajinske obveščevalne službe, pri tem pa naj bi bil aretiran tudi osumljenec.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Donald Trump naj bi Ukrajino pozval, naj do 27. novembra podpiše mirovni sporazum z Rusijo. Ukrajina je potrdila, da preučuje mirovni načrt, a zavrača vsak dogovor, ki bi prestopil njene rdeče linije. Rusija poziva k takojšnjim pogajanjem.

Slovenija in druge članice Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju obsodile zaostrovanje ruskih napadov na ukrajinske civiliste in energetsko infrastrukturo. Evropske države so poudarile pomen spoštovanja Ustanovne listine ZN brez popuščanja Rusiji, medtem ko potekajo ugibanja o morebitni novi mirovni pobudi ZDA.

Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je sporočil Beli hiši, da bo januarja zapustil svoj položaj. Ta poteza prihaja, ko Bela hiša pripravlja nov mirovni načrt, katerega cilj je končati rusko vojno v Ukrajini, ki jo večinoma usklajujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Kirill Dmitriev, svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt predvideva velike koncesije Kijeva, vključno z odstopom ozemlja Rusiji in opustitvijo določenega orožja.

Ukrajina izraža zaskrbljenost glede novega mirovnega okvira, ki ga preizkuša Trumpova administracija, saj se zdi, da se usklajuje z zahtevami Moskve. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff naj bi v neposrednem stiku z Rusijo pripravljal predlog, ki predvideva občutljive ukrajinske koncesije. Evropa poziva k pravičnemu miru in ne kapitulaciji, medtem ko ruski napadi poslabšujejo položaj Ukrajine.

Madžarski premier Viktor Orbán je ponovno opozoril, da bo predlog Evropske komisije za dodatnih 135 milijard evrov pomoči Ukrajini bremenil prihodnje generacije Evropejcev z dolgom. Po njegovem mnenju bi takšen načrt lahko povzročil tožbe, propad evra in dolgove za vnuke, medtem ko v Kijevu poteka velika korupcijska afera.

Donald Trump je Ukrajini postavil rok do četrtka, da se odloči glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne z Rusijo. Zelenski je dejal, da bo to eden najtežjih trenutkov v zgodovini države in da bo potrebna težka odločitev. Načrt, ki ga je predlagal Trump, je sprožil kritike in razprave o možnih ozemeljskih koncesijah Ukrajine Rusiji.

Ruska vojska je prejela novo serijo večnamenskih lovcev Su-30SM2, opremljenih z najnovejšimi radarskimi sistemi. Združena letalska korporacija (OAK), del družbe Rosteh, je Ministrstvu za obrambo Rusije predala novo serijo teh lovcev, ki so se po navedbah Rosteha izkazali v specialni operaciji v Ukrajini, kjer naj bi uničili več sto zračnih in kopenskih ciljev, vključno s sistemi Patriot. Su-30SM2 imajo izjemne letalske zmogljivosti, sodobno oborožitev in napredne sisteme za radioelektronsko bojevanje.

CNN poroča, da si administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa prizadeva za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino do konca leta. Trump je dejal, da Ukrajina zaradi bojev izgublja ozemlja in da želi končati konflikt. Po poročanju Reutersa ZDA grozijo Ukrajini z izgubo obveščevalnih podatkov in orožja. Trump je kot rok za odgovor Zelenskega na ameriški načrt določil 27. november.