Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za javnost poudarila, da mora Ruska federacija jasno pokazati svojo pripravljenost in interes za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Njeno sporočilo prihaja v času, ko Kijev s svojimi zavezniki usklajuje podrobnosti mirovnega načrta in dolgoročnih varnostnih jamstev, ki bi zagotovili stabilnost v regiji po končanju sovražnosti. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je von der Leynova poudarila, da so nadaljnji koraki odvisni od signalov, ki jih bo poslala Moskva. Evropska unija po njenih besedah pričakuje konkretna dejanja, ki bi potrdila, da je Rusija pripravljena odstopiti od svoje trenutne vojaške drže in se konstruktivno vključiti v mirovne procese, ki jih predlaga mednarodna skupnost. Izjava odraža enotno stališče Bruslja, da se pogajanja o trajni stabilnosti ne morejo premakniti z mrtve točke brez jasne in verodostojne zaveze ruske strani. Predsednica Komisije je ob tem ponovila podporo prizadevanjem Ukrajine pri oblikovanju pogojev, pod katerimi bi bil mir pravičen in vzdržen.

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Evropska unija je v petek naznanila nov sveženj pomoči Siriji v vrednosti 663 milijonov evrov (721 milijonov dolarjev), kar označuje začetek novega poglavja v odnosih med Brusljem in Damaskom. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju s sirskimi predstavniki predstavila tristranski sporazum o sodelovanju, ki predstavlja pomemben premik v evropski zunanji politiki do te države. Sredstva bodo namenjena podpori sirskemu prebivalstvu in stabilizaciji razmer v regiji, pri čemer se Evropska unija osredotoča na humanitarne potrebe in dolgoročnejšo odpornost družbe. Ta poteza sledi večletnemu obdobju zaostrenih odnosov in sankcij, ki so bile posledica državljanske vojne, ter nakazuje postopno diplomatsko odtajanje. Novi okvir sodelovanja temelji na treh stebrih, ki vključujejo neposredno humanitarno pomoč, podporo lokalnim skupnostim in prizadevanja za politično stabilnost. Kljub novi finančni pomoči Evropska komisija poudarja, da ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega prava in iskanju trajnih rešitev za begunsko vprašanje v regiji.

Evropska unija bo Siriji v letih 2026 in 2027 namenila 722 milijonov dolarjev finančne pomoči za povojno obnovo države in humanitarne namene. Odločitev je v Damasku naznanila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je v okviru skupnega obiska s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo srečala s sirskim predsednikom prehodnega obdobja Ahmedom aš Šarao. Sredstva so del širšega prizadevanja za stabilizacijo regije po padcu prejšnjega režima. Poleg neposredne finančne pomoči je Evropska unija izrazila namero po ponovni vzpostavitvi političnega in gospodarskega sodelovanja z Arabsko republiko Sirijo. Do tega prihaja po napovedani odpravi sankcij leta 2025, ki so bile prvotno uvedene proti nekdanjemu vodstvu države. Von der Leyenova je ob tem poudarila, da se bo Bruselj začel pogajati o obnovitvi sporazuma o sodelovanju, kar predstavlja ključen korak k normalizaciji diplomatskih odnosov. Obisk visokih predstavnikov Unije v Damasku simbolizira novo poglavje v odnosih med EU in Sirijo. Glavni cilj pomoči je podpora prehodni oblasti pri stabilizaciji razmer v državi in zagotavljanje nujne pomoči prebivalstvu, ki je bilo dolga leta ujeto v vojno morijo. Evropski svet in Komisija s tem korakom krepita svojo vlogo pri rekonstrukciji države na pragu Evrope.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta se v petek v Damasku sestala s sirskim predsednikom Mohamedom al-Šaro. To je prvi obisk najvišjih predstavnikov Evropske unije v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani, kar označuje pomemben preobrat v diplomatskih odnosih med Brusljem in Damaskom. Srečanje v predsedniški palači je bilo namenjeno predvsem razpravi o poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja v obdobju po zamenjavi oblasti. Evropska unija s tem obiskom izkazuje pripravljenost na sodelovanje z novo sirsko prehodno vlado, ki je prevzela vodenje države po desetletjih državljanske vojne. Delegacija je poudarila pomen stabilizacije regije in obnove države, pri čemer bo vloga Evropske unije ključna tako pri humanitarni pomoči kot pri morebitnih prihodnjih razvojnih projektih. Pogovori so se osredotočili na vzpostavitev novih diplomatskih kanalov, ki bi omogočili učinkovitejše reševanje vprašanj migracij in regionalne varnosti. Obisk v Damasku velja za pomemben strateški korak Unije v smeri uveljavljanja svojega vpliva na Bližnjem vzhodu. Čeprav so odnosi še vedno v začetni fazi, srečanje na najvišji ravni sporoča, da Evropa priznava novo politično realnost v Siriji. Obe strani sta izrazili upanje, da bo dialog vodil k dolgoročni stabilnosti in postopnemu vključevanju Sirije v mednarodno skupnost pod novim vodstvom.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu voditeljem institucij Evropske unije uradno predlagala, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 evropskim kmetom nameni 293,7 milijarde evrov. Predlog prihaja kot odziv na zahteve kmetijskega sektorja po večji finančni stabilnosti in podpori sredi spreminjajočih se gospodarskih razmer. Sredstva so predvidena v okviru novega dolgoročnega proračuna, o katerem bodo v prihodnjih mesecih odločale države članice in Evropski parlament. Sredstva v višini skoraj 294 milijard evrov so namenjena zagotavljanju prehranske varnosti in podpori podeželju po celotni povezavi. Von der Leyenova je predlog poslala ciprskemu predsedstvu Svetu EU in predsednici Evropskega parlamenta, s čimer se začenja formalni proces pogajanj o kmetijskem stebru proračuna. Ta finančna injekcija je ključna za naslovitev pritiskov, ki jih kmetje čutijo zaradi okoljskih standardov in naraščajočih stroškov pridelave, hkrati pa predstavlja poskus stabilizacije kmetijske politike po obdobju protestov v več državah članicah.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v intervjuju za estonsko radijsko postajo KuKu spregovorila o domnevnih konfliktih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kallasova je poudarila, da morebitna nestrinjanja niso osebne narave, temveč so posledica medinstitucionalnih razlik in pristojnosti znotraj struktur Evropske komisije. Po njenih besedah so njuni osebni odnosi dobri, medtem ko so institucionalna trenja običajen del delovanja kompleksnega aparata Evropske unije. Nekdanja estonska premierka, ki je položaj vodje evropske diplomacije prevzela nedavno, je s tem odgovorila na medijska ugibanja o napetostih v vrhu bruseljske administracije. Poudarila je, da so razmejitve med zunanjo službo EU in drugimi oddelki komisije včasih predmet usklajevanj, kar pa ne vpliva na njeno spoštovanje do predsednice komisije. S temi izjavami je poskušala pomiriti javnost in zagotoviti, da bo sodelovanje med najvišjimi funkcionarji unije ostalo konstruktivno kljub različnim strukturnim pogledom na izvajanje politik.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Armand Mema, član finske nacionalno-konzervativne stranke Zavezništvo za svobodo, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ostro kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Mema trdi, da njena trenutna politika vodi povezavo v katastrofo in morebiten razpad, pri čemer je predsednico obtožil prizadevanj za preoblikovanje Evropske unije v tako imenovani četrti rajh. Po njegovih besedah so takšna prizadevanja v neposrednem nasprotju s prvotnimi mirovnimi načeli, na katerih je bila zveza ustanovljena. Finski politik meni, da delovanje trenutnega vodstva Evropske komisije ogroža suverenost držav članic in stabilnost celotne regije. Njegove izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo znotraj nekaterih desnih političnih krogov v Evropi, ki nasprotujejo tesnejši integraciji in militarizaciji unije. Mema je poudaril, da Ursula von der Leyen s svojimi odločitvami predstavlja neposredno grožnjo prihodnosti evropskega projekta.

Ameriške posebne enote Delta Force so v nočni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in ob tem poudaril veljavnost Monroejeve doktrine, s čimer je utemeljil vojaško posredovanje v regiji. Po navedbah ameriške vlade je bil Madurov odvzem prostosti nujen korak k končanju njegovega dolgoletnega režima, ki ga Washington označuje za narko-terorističnega. Medtem ko so Združene države Amerike z vojaško akcijo ustvarile nova dejstva na terenu, so se iz Evropske unije odzvali bolj zadržano. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Evropska stran se zavzema za mirno in demokratično tranzicijo v Venezueli, kar kaže na razhajanja v pristopih med Washingtonom in Brusljem glede reševanja krize v tej južnoameriški državi.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli in pozval k takojšnji deeskalaciji napetosti. V svoji izjavi je poudaril, da Evropska unija odločno podpira mirno, demokratično in vključujočo rešitev krize, ki mora v celoti spoštovati mednarodno pravo ter načela, zapisana v Listini Združenih narodov. Costa je poudaril, da Bruselj pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za stabilizacijo razmer v tej latinskoameriški državi. Pozivom k mirnemu reševanju sporov sta se pridružili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skupno sporočilo evropskih voditeljev odraža enotno stališče do venezuelske krize, pri čemer poudarjajo nujnost spoštovanja demokratičnih standardov in zaščito človekovih pravic. EU ostaja zavezana diplomaciji kot primarnemu sredstvu za dosego politične stabilnosti v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je venezuelsko vrhovno sodišče imenoval Delcy Rodríguez za začasno predsednico. Rusija in Kitajska sta zahtevali takojšnjo izpustitev Madura. Chuck Schumer je dejal, da je bilo zajetje Madura kršitev zakona, Hakeem Jeffries pa je dejal, da je to dejanje vojne proti Venezueli. Maduro je bil pridržan v Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu.

Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

Kirill Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika, je izrazil sožalje Evropejcem po obljubi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Evropska komisija delala še bolj intenzivno. Dmitrijev je to označil kot prizadevanje za 'samomor Zahoda'.

Ciper je uradno prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, kar je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila za odločilen trenutek za prihodnost Evrope. V svojem nagovoru, ki ga je deloma podala v grškem jeziku, je izrazila dobrodošlico ciprskemu predsedstvu in poudarila, da bo v ospredju njunega sodelovanja krepitev strateške avtonomije in konkurenčnosti Unije. Von der Leyenova je izpostavila, da se Evropa nahaja v ključnem obdobju, kjer sta pripravljenost na nove izzive in gospodarska moč bistvenega pomena. Predsednica Komisije je v objavi na družbenem omrežju X dodala, da se veseli tesnega sodelovanja s ciprskimi oblastmi pri uresničevanju prednostnih nalog, ki vključujejo povečanje odpornosti povezave v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Ciper bo v prihodnjih šestih mesecih vodil zakonodajne procese in usmerjal delo Sveta EU, pri čemer bo poudarek na krepitvi skupne evropske identitete in varnosti. Dogodek predstavlja pomemben mejnik za otoško državo, ki bo usmerjala politike v času, ko se Unija spopada z geopolitičnimi negotovostmi in gospodarskimi prehodi.

Bolgarija je z novim letom uresničila dolgoletni cilj in se pridružila evroobmočju. Ta korak naj bi okrepil vezi z zahodno Evropo in prinesel koristi za potrošnike in podjetja. Vodja Zveze demokratičnih sil je dejal, da je Bolgarija s sprejetjem evra končno postala polnopravna članica EU. Grčija je Bolgariji čestitala za vstop v evroobmočje.

Bolgarija je 1. januarja 2026 postala 21. članica evrskega območja, s čimer je po skoraj dveh desetletjih od vstopa v Evropsko unijo prevzela skupno evropsko valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je dogodek označila za močan simbol in Bolgarijo toplo pozdravila v evrski družini. Po njenih besedah bo ta korak državi prinesel dolgoročne gospodarske koristi in večjo stabilnost, čemur se je pridružila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je vstop označila za pomemben mejnik. Kljub optimizmu evropskih voditeljev pa med prebivalci Bolgarije vlada precejšnja nezaupljivost. Zadnja raziskava Eurobarometra kaže, da kar 49 odstotkov Bolgarov nasprotuje uvedbi evra, saj se ljudje v najrevnejši državi Evropske unije bojijo predvsem nenadzorovane rasti cen in inflacije. Proces prevzema valute poteka v času precejšnje politične nestabilnosti v državi, ki se nahaja tik pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Z vstopom Bolgarije se je število Evropejcev, ki uporabljajo evro, povzpelo na več kot 350 milijonov.

Ob vstopu Bolgarije v evroobmočje je Evropska centralna banka (ECB) na svoji zgradbi v Frankfurtu prižgala svetlobno instalacijo z napisom "Dobrodošla, Bolgarija". Predsednica ECB Christine Lagarde je v objavi na Facebooku izrazila ponos ob sprejemu Bolgarije v evro družino.

Najvišji predstavniki Evropske unije so obeležili 40. obletnico podpisa pristopnih pogodb Portugalske in Španije k takratni Evropski gospodarski skupnosti (EGS). Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bil vstop obeh držav zgodovinski mejnik za evropsko enotnost in razvoj. Izpostavila je inovativnost Portugalske in njen prispevek h krepitvi povezave, medtem ko so strokovnjaki v Španiji opozorili na generacijski preskok, saj mladi danes Unijo dojemajo kot svojo naravno realnost. Predsednik Evropskega sveta António Costa in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola sta v svojih izjavah poudarila pomen demokratične stabilnosti in gospodarskega napredka, ki sta ga državi dosegli v zadnjih štirih desetletjih. Čeprav se uradna obletnica članstva obeležuje 1. januarja 2026, so proslave in analize vpliva integracije že v polnem teku. Vrh EU je ob tem izpostavil, da sta državi z vstopom v takratno EGS utrdili svoji demokraciji po obdobjih diktatur, kar ostaja ključni dosežek širitvenih procesov.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je vprašanje članstva Ukrajine v zvezi Nato dejansko umaknjeno z dnevnega reda. Svojo oceno je podal v odzivu na izjave predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je vključitev Ukrajine v Evropsko unijo izpostavila kot potencialno jamstvo za varnost države. Puškov meni, da takšna retorika Bruslja potrjuje premik fokusa stran od severnoatlantskega zavezništva k evropskim integracijam. Senator je v svojih navedbah šel še dlje in predlagal, da bi lahko Evropska unija v prihodnje oblikovala lastno vojaško strukturo, ki bi služila kot evropski ekvivalent zvezi Nato. Po mnenju ruskega funkcionarja izjave vodstva Evropske komisije nakazujejo, da zahodni zavezniki iščejo alternativne varnostne mehanizme za Kijev, ki ne bi vključevali neposrednega polnopravnega članstva v Natu, kar Rusija že dlje časa označuje za nesprejemljivo rdečo linijo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da blaginja in varnost Ukrajine temeljita na njenem bodočem članstvu v Evropski uniji. Po njenih besedah sam proces pridruževanja predstavlja ključno varnostno jamstvo za državo, ki se še vedno spopada z rusko agresijo. Izjavo je podala po srečanju z evropskimi voditelji, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Kijevu, vključno z varnostnimi vprašanji in načrti za celovito obnovo države. Diplomatska prizadevanja se bodo nadaljevala v prihodnjem tednu, ko se bo sestala tako imenovana koalicija voljnih z namenom utrditve evropske podpore Ukrajini. Von der Leyenova je ob tem opozorila, da Rusija še naprej aktivno ovira pogajalski proces. Razprave o varnostnih jamstvih so postale osrednji del širše strategije EU, ki vključuje tako finančno pomoč kot politično integracijo kot sredstvi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da polnopravno članstvo Ukrajine v Evropski uniji predstavlja najpomembnejše dolgoročno varnostno jamstvo za to državo. Po pogovorih z evropskimi voditelji je izpostavila, da proces vključevanja ni le politični in gospodarski cilj, temveč ključen element prihodnje stabilnosti in obnove države po vojni. Njene izjave odražajo vse večje soglasje znotraj evropskih institucij glede nujnosti tesnejšega povezovanja s Kijevom v luči trajnih geopolitičnih groženj. Von der Leynova je na družbenem omrežju X pojasnila, da so razprave z voditelji držav članic vključevali vprašanja nadaljnje vojaške in finančne pomoči ter načrte za povojno rekonstrukcijo. Po njenem prepričanju bo prav integracija v evropske strukture preprečila prihodnje agresije in Ukrajini omogočila razvoj v okviru zahodnih demokratičnih standardov. Evropska komisija tako ostaja trdno na stališču, da je pot v Bruselj edina prava pot za zagotavljanje miru na vzhodnih mejah povezave.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta opravila ključne pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta obe strani bližje dogovoru kot kdajkoli prej, čeprav je priznal, da ostajajo vprašanja zapletena. Osrednja točka razprav so bila varnostna jamstva za Ukrajino, pri čemer so ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko je Zelenski prvotno zahteval 50-letno obdobje s standardi, ki bi bili primerljivi s 5. členom pogodbe NATO. V pogovore so bili prek videoklica vključeni tudi ključni evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte ter voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije. Italijanska vlada je ob tem potrdila nov paket pomoči Kijevu, ki poleg obrambnih sredstev vključuje še podporo za zdravstvo in energetiko. Kljub optimizmu nekaterih strani evropski zavezniki ostajajo previdni, saj je Trump pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se strinjala o potrebi po drznih odločitvah glede Donbasa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

ZDA so Ukrajini ponudile 15-letna varnostna jamstva, a ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi daljšega obdobja. Zelenski meni, da bi morali Ukrajinci o končni različici mirovnega načrta odločati na referendumu.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".