Ruska vojska je po 1.422 dneh vojne v Ukrajini sporočila, da so ukrajinske enote začele zapuščati svoje položaje v regiji Harkov na vzhodu države. Po navedbah ruskih varnostnih struktur naj bi se ukrajinske sile umikale in za seboj puščale minska polja. Načelnik ruskega generalštaba Valerij Gerasimov je ob tem izpostavil, da so ruske sile v prvi polovici januarja 2025 zasedle več kot 300 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar po ruskih trditvah predstavlja nadaljevanje uspešne ofenzive. Zaradi stopnjevanja ruskih napadov na kritično infrastrukturo je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski napovedal uvedbo izrednih razmer v energetskem sektorju. Ukrep je nujen za stabilizacijo oskrbe z električno energijo, saj so nenehni udari na omrežje povzročili obsežne prekinitve dobave po vsej državi. Poleg energetskih izzivov je Zelenski napovedal tudi korenite spremembe v sistemu mobilizacije, s čimer želi Kijev okrepiti svoje obrambne zmogljivosti v luči ruskih ozemeljskih pridobitev. Medtem ko se razmere na bojišču zaostrujejo, je Kijev obiskala vodja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) Kristalina Georgieva, kar je njen prvi obisk v ukrajinski prestolnici od leta 2023. Obisk poudarja pomen finančne podpore Zahoda v času, ko se Ukrajina spopada s hkratno energetsko krizo in vojaškimi pritiski na vzhodni fronti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ponovil ruska stališča o nadaljevanju operacij do dosege zastavljenih ciljev.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil, Valerij Gerasimov, je sporočil o uspehih ruskih enot skupine "Center" v smeri Zaporožja. Prav tako je izjavil, da skupina sil "Sever" nadaljuje z razširitvijo varnostne cone v obmejnih regijah Sumijske in Harkovske oblasti v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija trdno verjame v končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je državljane pozval k enotnosti in podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil vzpostavitev novih »varovalnih pasov« na območju Sumija in Harkova, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno potezo za zaščito obmejnih ruskih regij pred ukrajinskimi napadi. Na mednarodnem političnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump izrazil ostro kritiko do ravnanj Kremlja. Preko družbenih omrežij je delil uvodnik, v katerem je Vladimirja Putina obtožil, da s svojo retoriko in dejanji dejansko ovira mirovni proces, kljub nasprotnim trditvam Rusije. Trump je Putinove napovedi označil za prazno bahanje, ki podaljšuje trpljenje. Dogajanje so dodatno zaznamovali poročila o smrtonosnih napadih z droni na civilne objekte v regiji Herson, za katere Rusija obtožuje Ukrajino, medtem ko ameriški obveščevalni viri zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v svojo končno zmago v skoraj štiri leta trajajočem konfliktu v Ukrajini. Putin je ob tem pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za junake. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov pooblastil sile za vzpostavitev tako imenovanih varovalnih pasov v regijah Sumi in Harkov. Namen teh con naj bi bila zaščita ruskega obmejnega ozemlja pred ukrajinskimi napadi, kar pa v praksi pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi ukrajinskimi ozemlji. Medtem ko Moskva krepi vojaške pritiske, so se diplomatski odnosi ponovno zaostrili. Rusija je Ukrajino obtožila izvedbe smrtonosnega napada z droni na civilne cilje v vasi Horli v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kjer naj bi umrlo najmanj 24 ljudi. Dogajanje je vplivalo tudi na ameriško notranjo politiko; Donald Trump je delil uredniški prispevek, ki Putina obtožuje za neuspeh mirovnih pogajanj in ga označuje za glavno oviro pri doseganju sporazuma. Ameriški obveščevalni viri so hkrati zavrnili ruske trditve, da je Ukrajina v preteklosti skušala izvesti atentat na Putina v eni od njegovih rezidenc.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.

Rusija in Ukrajina sta se med novoletnimi prazniki obtoževali medsebojnega napadanja civilistov. Moskva je poročala o smrtonosnem napadu na hotel na zasedenem ozemlju v južni Ukrajini, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27. Kijev je zanikal napad.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v končno zmago v Ukrajini, kjer vojaška agresija traja že skoraj štiri leta. Putin je poudaril, da so ruski vojaki "heroji" in pozval narod k enotnosti. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev dodatnih obrambnih pasov oziroma "tamponskih con" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, kar dejansko pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi zasedenimi ozemlji. Na diplomatski ravni je ameriški predsednik Donald Trump posredno kritiziral rusko držo, ko je delil mnenjski prispevek, ki Rusijo označuje za glavno oviro pri doseganju mirovnega sporazuma. Trump je s tem podvomil v Putinove trditve o pripravljenosti na pogajanja. Medtem so ameriške obveščevalne službe zavrnile ruske obtožbe, da je Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina z droni nad njegovo rezidenco v Novgorodu. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski mediji poročali o ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, v katerem naj bi med novoletnim praznovanjem umrlo najmanj 24 civilistov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, kjer se spopadi nadaljujejo že skoraj četrto leto. Putin je v kratkem govoru pozval k podpori ruskim herojem na fronti, pri čemer pa se je izognil neposredni omembi pogajanj z Združenimi državami Amerike ali mirovnih pobud. Istočasno je general Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varnostnih območij« v regijah Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot obrambni ukrep za zaščito svojih meja pred ukrajinskimi vpadi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru zavzel bolj optimistično stališče glede diplomacije in izjavil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kljub tem navedbam so ruske sile na terenu nadaljevale z obsežnimi napadi na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Medtem ko Rusija zaostruje svoja pogajalska izhodišča po domnevnih napadih z droni na Putinovo rezidenco, so ameriške obveščevalne službe te navedbe Moskve postavile pod vprašaj, kar je prek družbenih omrežij podprl tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Harkov in Sumi, je potrdil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov. Po njegovih besedah ruske sile vztrajno prodirajo globlje v sovražnikovo obrambo, cilj operacije pa naj bi bila zagotovitev varnosti prebivalcev ruskih obmejnih regij Belgorod in Kursk pred ukrajinskim obstreljevanjem. Kremelj to potezo utemeljuje kot nujen odgovor na domnevne ukrajinske napade z droni, vključno z domnevnim napadom na Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Kijev obtožbe o napadu na predsednikovo rezidenco ostro zanika in trdi, da Moskva tovrstne trditve uporablja kot izgovor za opravičevanje novih vdorov na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin v novoletnih nagovorih poudarja neomajno zaupanje v končno rusko zmago, analitiki opozarjajo, da zaostrovanje ruske retorike in vojaških aktivnosti neposredno vpliva na dinamiko mirovnih pogovorov z novo ameriško administracijo. Razširitev tamponskega območja pomeni nadaljnjo eskalacijo konflikta, ki vstopa v četrto leto, in kaže na odločenost Moskve, da s silo uveljavi svoje varnostne zahteve pred morebitnimi nadaljnjimi diplomatskimi pogajanji.

Načelnik generalštaba ruske vojske general Valerij Gerasimov je ukazal nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varovalnih območij globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Po navedbah ruskega vojaškega vrha je cilj teh operacij zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, vendar analitiki opozarjajo, da gre za poskus trajne priključitve in nadzora nad novozasedenimi ozemlji. Ukrep je neposredno podprl ruski predsednik Vladimir Putin, ki je strategijo označil za obrambno nujnost. Gerasimov je ob tem trdil, da je ruska vojska v zadnjem mesecu zavzela približno 700 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja. Te trditve prihajajo v času, ko se ruske sile spopadajo z odporom ukrajinske vojske, a hkrati širijo svojo prisotnost na severovzhodu države. Strategija vzpostavljanja varnostnih pasov kaže na spremembo taktike Moskve, ki želi s t. i. sanitarnimi kordoni preprečiti ukrajinsko obstreljevanje ruskih mest, kot je Belgorod, hkrati pa ustvariti novo dejansko mejo na terenu. Ukrajinska stran na te premike odgovarja z okrepljenimi obrambnimi položaji, medtem ko se na mednarodnem parketu nadaljujejo pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj.

Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost so zanikali ruske trditve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. Donald Trump je delil uredniški komentar New York Posta, ki krivi Putina za nadaljevanje vojne v Ukrajini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je načelniku generalštaba ruske vojske Valeriju Gerasimovu naročil, naj ruske sile v letu 2026 razširijo tako imenovani varovalni oziroma tamponski pas v severovzhodnem delu Ukrajine. General Gerasimov je na srečanju z vojaškim vrhom in predstavniki medijev poudaril, da ruske enote trenutno uspešno napredujejo, pri čemer naj bi ruska vojaška skupina Sever že zasedla približno 950 kvadratnih kilometrov ozemlja na tem območju. Ta strateška odločitev Kremlja sledi preteklim vojaškim uspehom in postopnemu prilagajanju ciljev t. i. posebne vojaške operacije. Načrtovana razširitev varovalnega pasu je neposredno povezana s prizadevanji Moskve za vzpostavitev demilitariziranih območij pod ruskim nadzorom, kar bi po prepričanju ruskega vodstva preprečilo ukrajinske napade na rusko obmejno ozemlje. Gerasimov je potrdil, da so operacije za uresničitev tega cilja že v teku in se bodo v prihodnjem letu še okrepile, kar nakazuje na dolgoročno načrtovanje vojaških dejavnosti na ukrajinskem bojišču.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal okrepitev ofenzivnih operacij in razširitev tako imenovanega varnostnega pasu v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Kot je poročal načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, je glavni cilj teh dejavnosti potiskanje ukrajinskih sil stran od ruske meje in vzpostavitev obsežnejšega tamponskega območja. Ukaz sledi nedavnim ruskim navedbam o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Putina v Novgorodski oblasti, kar Moskva uporablja kot utemeljitev za stopnjevanje vojaških dejavnosti. Rusko obrambno ministrstvo je z dvodnevno zamudo objavilo podrobnosti o omenjenem incidentu, pri čemer generalmajor Aleksander Romanenkov trdi, da so droni poleteli iz smeri Sumija in Černigiva. Kijev je obtožbe o napadu na rezidenco ostro zavrnil in jih označil za provokacijo, s katero želi Rusija spodkopati morebitna mirovna pogajanja ob prihajajoči četrti obletnici začetka vojne. Kljub zanikanju na ukrajinski strani ruska vojaška skupina "Sever" že izvaja operacije na severovzhodu države, z namenom zavzetja novega ozemlja pod pretvezo zagotavljanja obmejne varnosti.

Kremelj je v torek priznal, da ne more predložiti dokazov za svoje trditve, po katerih naj bi ukrajinski droni ciljali eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Incident, ki ga je Moskva sprva označila za neposreden napad na predsednika, ostaja nepojasnjen, saj ruska stran kljub resnim obtožbam ni objavila nobenih vizualnih ali tehničnih podatkov, ki bi potrdili vpletenost Kijeva. Ukrajina je vsakršno odgovornost za domnevni napad kategorično zanikala. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov razkril nove vojaške načrte za prihodnje obdobje. Po njegovih besedah je predsednik Putin ukazal razširitev tako imenovanega varnostnega območja oziroma tamponskega pasu na severovzhodu Ukrajine do leta 2026. Ruske sile naj bi trenutno napredovale na tem območju, kar kaže na dolgoročno strategijo Moskve za utrditev nadzora nad obmejnimi regijami in nadaljevanje vojaške operacije kljub diplomatskim prizadevanjem za mir.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek drona, za katerega trdijo, da je bil uporabljen v napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Ministrstvo trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah. Ukrajina zanika vpletenost in obtožbe označuje za laž.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je sporočil, da je predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Po navedbah ruskih tiskovnih agencij naj bi se ta operacija izvedla v letu 2026, ruske sile pa naj bi trenutno že napredovale skozi ukrajinske obrambne linije. Gerasimov je te načrte razkril med pregledom vojaških enot na terenu, kar potrjuje dolgoročno strategijo Moskve za vzpostavitev varnostnega pasu ob ruski meji. Napovedana širitev v regiji Sumi in Harkov predstavlja neposredno stopnjevanje konflikta, saj Rusija načrtuje zavzetje dodatnih ukrajinskih ozemelj z namenom preprečevanja napadov na rusko obmejno ozemlje. Ta poteza je tesno povezana s Putinovimi predhodnimi izjavami o nujnosti vzpostavitve varnostnega območja, ki bi ruska mesta zaščitilo pred ukrajinskim obstreljevanjem dolgega dosega. Ruska stran s tem nakazuje, da se kljub morebitnim diplomatskim pobudam pripravlja na dolgotrajne vojaške operacije, ki segajo globoko v prihodnje leto.

Načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov je med pregledom operativne skupine Sever sporočil, da so ruske sile dosegle najvišjo stopnjo napredovanja od začetka t.i. specialne vojaške operacije. Po njegovih navedbah je ruska vojska v decembru letos zavzela več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja, od tega 950 kvadratnih kilometrov v regijah Sumi in Harkov, kjer naj bi pod ruski nadzor padlo 32 naselij. Gerasimov je poudaril, da ruske enote prodirajo globoko v obrambne linije ukrajinskih oboroženih sil. V Harkovski oblasti naj bi zavzeli 14 naselij, v regiji Sumi pa 18. Po besedah načelnika generalštaba je ruski predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev varnostnega območja z namenom zaščite civilnega prebivalstva, kar služi kot uradna utemeljitev za stopnjevanje ofenzivnih dejavnosti na omenjenih območjih. Operacija skupine Sever v decembru predstavlja nadaljevanje ruske strategije zavzemanja ozemlja ob severni meji, kar povečuje pritisk na ukrajinsko logistiko in obrambne zmogljivosti. Medtem ko ruska stran poudarja uspehe, se razmere na terenu spreminjajo hitro, neodvisne potrditve o natančnem obsegu zavzetega ozemlja pa ostajajo omejene.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ukazal razširitev tako imenovanega varovalnega pasu na ukrajinskem ozemlju, natančneje v regijah Sumi in Harkov. Po navedbah načelnika generalštaba ruske vojske Valerija Gerasimova, ki jih povzemajo ruske tiskovne agencije, naj bi ruske sile to operacijo izvedle do leta 2026. Gerasimov je ob tem zatrdil, da ruske enote trenutno uspešno prodirajo vzdolž ukrajinskih obrambnih linij in krepijo svoje položaje na fronti. Namen razširitve varovalnega pasu je po trditvah Moskve preprečevanje ukrajinskih napadov na rusko obmejno ozemlje, vendar Kijev in zahodni zavezniki to potezo razumejo kot stopnjevanje agresije in poskus trajne okupacije dodatnega ukrajinskega ozemlja. Razmere na bojišču v bližini Harkova ostajajo napete, saj rusko napredovanje neposredno ogroža civilno infrastrukturo in stabilnost celotne vzhodne Ukrajine. Napovedana časovnica do leta 2026 nakazuje, da Rusija načrtuje dolgotrajen konflikt s postopnim zavzemanjem strateških območij.

Predsednik Tadžikistana, Emomali Rahmon, je obsodil napad ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na državno rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po navedbah načelnika ruskega generalštaba, Valerija Gerasimova, je Vladimir Putin ukazal razširitev varovalnega območja v Ukrajini do leta 2026. Pri tem naj bi ruske sile napredovale v severovzhodni Ukrajini. Po napadu na rezidenco ni bilo žrtev ali škode.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je javnosti razkril strateške cilje, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin določil za prihodnje obdobje vojaških operacij. Po njegovih navedbah je ključna naloga ruskih sil v letu 2026 nadaljnje širjenje tako imenovanega varnostnega pasu na ukrajinskem ozemlju. S tem ukrepom želi Kremelj po lastnih trditvah zagotoviti varnost prebivalcev ruskih obmejnih regij, predvsem v Belgorodski in Kurski oblasti, ki sta bili v preteklem obdobju tarči napadov. Rusko vojaško vodstvo s tem napoveduje dolgotrajno nadaljevanje spopadov in utrjevanje nadzora nad zasedenimi ozemlji. Napoved o širitvi varnostnega območja nakazuje na ambicije po zavzetju dodatnih ozemelj v Ukrajini, kar bi Moskvi služilo kot tamponsko območje pred ukrajinskimi čezmejnimi operacijami in artilerijskimi napadi. Gerasimov je poudaril, da so ukrepi nujni za zagotovitev mirnega življenja na ruskem ozemlju, medtem ko mednarodni opazovalci to interpretirajo kot potrditev dolgoročne vojaške strategije Ruske federacije.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska protiletalska obramba na silvestrovo sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni proti Moskvi. Predsednik Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje v rusko zmago v Ukrajini in izrazil zaupanje v svoje vojake.

Valerij Gerasimov je med inšpekcijo skupine Sever izjavil, da je vrhovni poveljnik odredil širitev obmejnega varnostnega pasu v letu 2026. Povedal je tudi, da so enote skupine Sever v enem mesecu osvobodile več kot 700 kvadratnih kilometrov ozemlja v Sumski in Harkovski oblasti, s čimer naj bi ruska vojska dosegla najvišjo stopnjo napredovanja v coni specialne operacije.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila več telefonskih pogovorov, v katerih sta konstruktivno razpravljala o situaciji v Ukrajini. Trump je Putina obvestil, da ZDA Ukrajini niso dobavile raket Tomahawk. Politični analitik je izrazil mnenje, da srečanje med Putinom, Trumpom in Zelenskim ni nemogoče, vprašanje pa je, ali bi imeli o čem razpravljati.

Vladimir Putin je sklical sestanek o razmerah v območju specialne vojaške operacije v Ukrajini. Prav tako se je zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na frontni liniji v območju SVO. Gerasimov je Putinu poročal o napredovanju proti Slovjansku.

Ruske sile so presenetile veliko skupino pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil (VSU) in izvedle preventivni napad nanjo. O tem je v nedeljo, 28. decembra, poročalo Ministrstvo za obrambo Rusije.

Volodimir Zelenski je izjavil, da si želi mir, a vztrajno obstreljevanje Ukrajine kaže, da si Vladimir Putin želi nadaljevanje vojne. Putin je dejal, da bo Rusija z orožjem dosegla svoje cilje, če Ukrajina ne bo želela miru. Medtem je Rusija napadla Kijev, zaradi česar je 50.000 domov ostalo brez elektrike.

Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je izjavil, da je NATO znatno povečal svojo vojaško prisotnost ob ruskih mejah pod pretvezo ruske vojaške grožnje. Prav tako je izpostavil, da so glavni cilji ruske vojske vzpostavitev popolnega nadzora nad Donbasom, Zaporožjem in Hersonsko oblastjo ter ustvarjanje varnostnega pasu v obmejnih regijah Ukrajine. Gerasimov je kolektivni Zahod označil za glavni vir naraščajočih vojaških groženj ruski varnosti.

Uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je 18. decembra izjavila, da je Kupjansk v Harkovski regiji pod nadzorom ruskih sil. General Valerij Gerasimov je že 20. novembra poročal o nadzoru nad tem območjem.

Ruski predsednik Vladimir Putin in načelnik generalštaba Valerij Gerasimov sta včeraj objavila zavzetje vzhodnega ukrajinskega mesta Siversk. To naj bi odprlo pot za nadaljnje ruske napade.

Kreml je izjavil, da bi bila prekinitev ognja v Ukrajini mogoča le ob umiku ukrajinskih sil iz celotnega Donbasa, pri čemer bi območje nadzirala Rusija. Svetovalec Kremlja je predlagal demilitarizirano cono v Donbasu s prisotnostjo ruske nacionalne garde in policije po umiku ukrajinskih sil. Rusija naj bi zavrnila mirovni predlog Kijeva.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pohvalil vojsko, ker naj bi zavzela Siversk v vzhodni Ukrajini, vendar Kijev to zanika. Ukrajinski droni so napadli ruski tanker v Črnem morju, medtem ko se ruska nafta kopiči na morjih. EU je zamrznila 210 milijard evrov ruskih sredstev in pogojuje njihovo odmrznitev s plačilom vojne škode Ukrajini.

Vladimir Putin se je v Ašhabadu srečal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom, ki se mu je zahvalil za rusko podporo Iranu na mednarodnem prizorišču. Putin je poudaril tesne stike med Rusijo in Iranom glede mednarodnih vprašanj ter pohvalil sodelovanje med državama na različnih področjih, vključno z gradnjo jedrske elektrarne v Bušerju.

Predsednik Putin je izjavil, da imajo ruske oborožene sile popolno strateško pobudo v coni specialne vojaške operacije (SMO). Na srečanju z vojaki je razpravljal o razvoju situacije na severu Donecke ljudske republike (DNR) na območju odgovornosti skupine ruskih sil "Jug".

Ukrajina zanika, da bi ruske sile zavzele ključno mesto Pokrovsk, čeprav priznava izgubo ozemlja. Volodimir Zelenski se je srečal s papežem in nadaljuje z zbiranjem evropske podpore za Ukrajino, medtem ko se upira pritisku ZDA glede mirovnih pogajanj. Kiril Dmitrijev trdi, da EU in Velika Britanija ovirata mirovni sporazum in pritiskata na Kijev za nadaljevanje bojev.

Volodimir Zelenski je izjavil, da je pripravljen spremeniti zakonodajo, da bi omogočil volitve v Ukrajini, če bo zagotovljena varnost volilnega procesa. Po njegovih besedah bi se volitve lahko izvedle v 60 do 90 dneh po zagotovitvi varnosti. Predsednik Zelenski je dobil le nekaj dni časa za odgovor na ameriški mirovni načrt.

General Valerij Gerasimov je izjavil, da je osvoboditev Krasnoarmejska ključna faza v osvobajanju Donbasa. Poudaril je, da je glavna naloga ruskih sil po osvoboditvi Krasnoarmejska uničenje ukrajinskih sil, ki so obkoljene v okolici Dimitrova. Poročal je tudi, da ruske sile izvajajo temeljite preglede stanovanjskih območij in evakuirajo prebivalce Krasnoarmejska v varnejša območja.

Vladimir Putin je izjavil, da so evropske zahteve za rešitev konflikta v Ukrajini nesprejemljive in ponovil, da je Rusija pripravljena odgovoriti, če bo Evropa začela vojno. V Kremlju se je sestal s posebnim odposlancem Trumpa, Steveom Witkoffom. V Črnem morju je bil napaden tovornjak pod rusko zastavo.

Aleksander Hinštejn je Putina obvestil o razminiranju 92 naseljenih krajev v Kurski oblasti in pripravah na obnovitvena dela. Putin je poudaril pomen krepitve podpore kmetijskemu sektorju za obnovo gospodarstva regije in izpostavil veliko zanimanje prebivalcev Kurske oblasti za umetnost, kar po njegovem mnenju priča o njihovi inteligenci. Razpravljala sta tudi o pomoči ljudem iz obmejnih območij Kurske oblasti.

Po besedah Gerasimova so ruske oborožene sile obkolile Stepnogorsk in vstopile v Krasni Liman. Podrobnosti o situaciji niso navedene.

Vladimir Putin je ponovil, da je Rusija pripravljena na vojno z Evropo, če si jo ta želi, hkrati pa evropske zaveznike Kijeva obtožil sabotiranja ameriških prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini. Pred tem se je v Moskvi sestal s posebnim odposlancem ZDA, Stevom Witkoffom, in drugim predstavnikom ameriške delegacije, Jaredom Kushnerjem, kjer so razpravljali o mirovnem načrtu za Ukrajino.

Kremelj je sporočil, da je ruska vojska zavzela ukrajinski mesti Pokrovsk in Vovčansk. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da je general Gerasimov o zavzetju mest obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina med obiskom vojaškega poveljstva.

Predsedniku Vladimirju Putinu je bilo poročano, da so ruske sile zavzele Krasnoarmejsk (Pokrovsk) v Donecki ljudski republiki in Volčansk v Harkovski oblasti. Minister za obrambo Andrej Belousov je osvoboditev Volčanska označil za pomemben korak k zmagi. Vojaški strokovnjak Stepanov je izjavil, da je bil z zavzetjem Krasnoarmejska likvidiran obrambni potencial ukrajinskih sil v Donecki ljudski republiki. Putin je ob obisku poveljniškega mesta oboroženih sil Ruske federacije poudaril, da je glavna naloga skupine "Sever" vzpostavitev varnostnega območja vzdolž meje.