Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki jo je označil za dejanje oborožene agresije in kršitev vseh mednarodnopravnih norm. Po navedbah Moskve aretacija venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, pri kateri je bilo ubitih več venezuelskih in kubanskih državljanov, pomeni vrnitev v obdobje brezvladja in nasilne ameriške prevlade. Ruska stran je opozorila, da Washington s temi dejanji ponovno uvaja politiko neokolonializma in imperializma v Latinski Ameriki. Kitajska je nad dogajanjem in aretacijo izrazila globoko pretresenost, medtem ko so Združene države Amerike obtožbe o vojni zavrnile. Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Mike Waltz je poudaril, da Washington ne vodi vojne proti Venezueli ali njenemu ljudstvu ter da države ne okupira. Izjave so sledile stopnjevanju napetosti po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil Maduro ujet in prepeljan v pripor v Združene države Amerike, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo ostre polemike o suverenosti in mednarodni jurisdikciji.

Združene države Amerike so v noči na 3. januar 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, kar je sprožilo oster odziv v mednarodni skupnosti. Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je dejanje označil za cinično in poudaril, da je dejanski cilj posega vzpostavitev nadzora nad naravnimi viri te južnoameriške države. Organizacija združenih narodov je medtem že začela zbirati informacije o morebitnih žrtvah vojaškega posredovanja, ki je vključevalo zračne napade na prestolnico Caracas. Operacija, ki so jo po navedbah ameriških uradnikov izvedle elitne enote, je povzročila številne eksplozije in zmedo v regiji. Ruski uradniki trdijo, da posredovanje nima pravne podlage in neposredno spodkopava mednarodno pravo. Po poročanju tujih medijev so se ameriške sile osredotočile na ključne vladne cilje, medtem ko Rusija opozarja na humanitarne posledice in destabilizacijo celotne regije zaradi ameriških geopolitičnih interesov.

Rusija in Kitajska sta na nujni seji Varnostnega sveta Združenih narodov ostro obsodili ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo Združene države Amerike izvedle v soboto zgodaj zjutraj v Caracasu in drugih delih države. Stalni predstavnik Rusije pri ZN Vasilij Nebenzja je dejanje označil za ciničen zločin in očitno agresijo, za katero po njegovih besedah ni in ne more biti opravičila. Ruska stran trdi, da je dejanski cilj Washingtona vzpostavitev popolnega nadzora nad bogatimi naravnimi viri Venezuele. Seja, ki jo je sklicala Kolumbija, je poudarila globoka razhajanja v mednarodni skupnosti glede venezuelske krize. Medtem ko so ZDA svoje dejanje utemeljile s protidrogovno operacijo in bojem proti kriminalu, kitajski in ruski predstavniki vztrajajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti latinskoameriške države. Napetosti v regiji so se po napadih močno stopnjevale, kar je sprožilo strah pred širšim regionalnim konfliktom.

Venezuelski zunanji minister Ivan Gil je izjavil, da je Venezuela dosegla jasno zmago na zasedanju Varnostnega sveta ZN, saj je mednarodna skupnost priznala ameriški napad kot kršitev mednarodnega prava. Združene države Amerike še vedno niso posredovale Združenim narodom uradnih pojasnil glede svoje vojaške operacije v Venezueli.

Ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzja je na zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, med katero so sile Združenih držav Amerike pridržale predsednika Nicolasa Madura. Nebenzja je dejanje Washingtona označil za neupravičen zločin in razbojništvo ter pozval k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja. Rusija trdi, da so dejanja ZDA v nasprotju z mednarodnim pravom in suverenostjo Venezuele. Pridržanje Madura in njegove soproge Silie Flores, ki se je zgodilo po bliskoviti operaciji enot Delta v Caracasu, je sprožilo močne diplomatske odzive. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump operacijo ocenjuje kot uspeh, Moskva vztraja, da gre za nezakonito ugrabitev državnega voditelja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža globoko zaostritev odnosov med velesilami glede politične prihodnosti Venezuele, kjer naj bi število žrtev vojaškega posredovanja po zadnjih poročilih naraslo na najmanj 80 oseb.

Ruski veleposlanik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, je na nujnem zasedanju Varnostnega sveta ZN ameriško dejanje v Venezueli označil za akt oborožene agresije in mednarodni rop. Izrazil je razočaranje nad ameriško diplomacijo in upanje, da bo mednarodna skupnost ocenila ravnanje ZDA z vidika mednarodnega prava.

Po ameriški operaciji v Venezueli, v kateri je bil pridržan Nicolás Maduro s soprogo, je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. ZDA so zanikale, da bi šlo za vojno proti Venezueli. Dejanja ZDA so povzročila različne odzive na Zahodnem Balkanu.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN Združene države Amerike obtožil "kavbojskega" pristopa do Venezuele. Nebenzja je blokado venezuelske obale označil za dejanje agresije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je izrazil zaskrbljenost glede dogajanja v Venezueli.

Varnostni svet ZN je bil priča besednemu spopadu med ZDA in Venezuelo, v katerem so ZDA branile svojo blokado Venezuele kot boj proti narkokartelom, medtem ko sta Rusija in Kitajska ZDA obtožili agresije. Evropa je opozorila pred morebitno eskalacijo konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je pozval venezuelskega predsednika Nicolása Madura, naj odstopi s položaja, saj bi bilo to po njegovem mnenju "pametno". ZDA so okrepile blokado zoper Venezuelo s pomočjo mornariških sil. Republikanci so bili razdeljeni glede tega, ali naj Trump uporabi vojaško silo za strmoglavljenje Madura.

Ukrajinski stalni predstavnik pri Združenih narodih, Andrij Melnik, je med zasedanjem Varnostnega sveta ZN prešel v ruščino in s citatom iz sovjetskega filma "Mesto srečanja se ne sme spremeniti" zavrnil možnost ozemeljskih popuščanj.

Ruske oblasti še niso sporočile, ali je incident povezan z oboroženim spopadom v Ukrajini. Vladimir Putin je ponovil rusko pripoved o »zgodovinskih ozemljih« Donbasa v Ukrajini in dejal, da bo Moskva dosegla vse cilje svoje »vojaške operacije«.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da Rusija ne namerava vstopiti v vojno z Evropo, vendar bo odgovorila na vse sovražne ukrepe. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na volitve v Ukrajini, pri čemer bo zaprosil za pomoč pri zagotavljanju varnosti Američane in Evropejce. Ukrajinski ombudsman je obtožil Rusijo, da deportira ukrajinske otroke v prevzgojne tabore v Severni Koreji, kar naj bi bilo sistematično kršenje mednarodnega prava. Pojavile so se tudi kritike mirovnega sporazuma ZDA za Ukrajino, ki bi jo lahko izpostavil prihodnjim ruskim napadom.

Ruski veleposlanik pri ZN, Vasilij Nebenzja, je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izjavil, da je ukrajinski režim v Kijevu navadna koruptivna združba, ki izkorišča vojno za lastno bogatenje s pomočjo denarja zahodnih držav. Ob tem je opozoril na korupcijski škandal, v katerega so vpleteni najvišji ukrajinski uradniki.

Vasilij Nebenzja, stalni predstavnik Rusije pri OZN, je na zasedanju Varnostnega sveta OZN komentiral korupcijski škandal v Ukrajini s citatom iz romana »Dvanajst stolov« avtorjev Ilfa in Petrova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Pomočnik ruskega predsednika, Jurij Ušakov, je sporočil, da ZDA niso zavrnile dogovorov, ki sta jih predsednika Vladimir Putin in Donald Trump dosegla v Anchorageu na Aljaski. Po njegovih besedah so ti dogovori še vedno v veljavi in predstavljajo glavno temo stikov med Rusijo in ZDA.

Ukrajinski mediji so objavili imena osumljencev v obsežnem korupcijskem škandalu v energetiki, ki vključujejo nekdanjega podpredsednika vlade in visoke uslužbence podjetij v tem sektorju. Studio "Kvartal 95", znan po sodelovanju z Zelenskim, se je uradno distanciral od škandala, v katerega je vpleten solastnik Timur Mindič, ki je osumljen korupcije in je pobegnil iz države.

Ruski predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, je izrazil dvom, da administracija Donalda Trumpa, kljub želji po končanju ukrajinske krize, razume resnično globino konflikta.

Rusija mora resno jemati izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni ponovni uvedbi jedrskih poskusov in se pripraviti na takšen razvoj dogodkov, je dejal ruski predstavnik pri ZN, Vasilij Nebenzja.

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, se je srečal z ameriškim kolegom Michaelom Waltzom, ki ga je obiskal vljudnostno. Med srečanjem sta razpravljala o sodelovanju v okviru ZN in se pogovarjala o splošnih temah. Ocenila sta, da sta drug na drugega naredila dober vtis. Strani sta se dotaknili tudi ameriškega projekta resolucije Varnostnega sveta ZN o napotitvi mednarodnih varnostnih sil v Gazo po prekinitvi ognja.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.

Združene države Amerike so partnerskim državam v Varnostnem svetu ZN predstavile osnutek resolucije, ki podpira mirovni načrt Donalda Trumpa za območje Gaze.

Venezuela je prejela močno podporo Kitajske in Rusije na nujnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN) zaradi ameriških vojaških groženj v Karibih. Venezuelski zunanji minister Yván Gil se je v imenu predsednika Nicolása Madura zahvalil Iranu za podporo v času groženj z invazijo ZDA.

Rusija ne priznava ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov proti Iranu, je dejal ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja. Na vprašanje novinarjev, ali bo Moskva izvajala te ukrepe, je odgovoril, da Rusija ne priznava ponovne uvedbe sankcij. Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa.

ZDA so napovedale nov krog sankcij, usmerjenih v iranska omrežja za nabavo orožja in jedrski program. Kanada je začela izvajati sankcije ZN proti Iranu zaradi širjenja jedrskega orožja. Po drugi strani pa sta Kitajska in Rusija zavrnili ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu.

NATO je sprožil obsežno operacijo "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odgovor na vdor ruskih vojaških brezpilotnih letal v zračni prostor Poljske. Generalni sekretar NATO Mark Rutte je incident označil za nevarnega in nesprejemljivega. Kot odgovor na kršitev poljskega zračnega prostora, NATO premešča dodatne sile na meje z Rusijo in Belorusijo. Okrepljena obramba vzhodnega krila NATO je tudi priprava na hipotetične krizne scenarije, kar naj bi delovalo odvračilno za Rusijo.

V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.