Slovenska policija je v obdobju okoli novega leta obravnavala šest prijav telesnih poškodb, ki so bile posledica uporabe pirotehničnih sredstev. Med poškodovanimi je bilo kar pet mladoletnikov, kar ponovno odpira vprašanje varnosti in dostopnosti tovrstnih izdelkov na trgu. Policija vsako leto opozarja na nepredvidljivost pirotehnike, vendar statistika poškodb ostaja skrb vzbujajoča. Na dogodke se je odzval Inštitut 8. marec, ki je na vlado naslovil štiri konkretne predloge za omejitev prodaje pirotehnike. V svojem pozivu so izpostavili, da uporaba petard in drugih izdelkov ne ogroža le zdravja ljudi, temveč povzroča izrazit stres in nevarnost za živali. Predlagani ukrepi vključujejo strožji nadzor nad ulično prodajo in omejevanje ponudbe v spletnih trgovinah. Predstavniki inštituta so na novinarski konferenci poudarili, da so nujni takojšnji sistemski ukrepi, ki bi preprečili dostop mladoletnih oseb do nevarnih sredstev. Trenutna zakonodaja po njihovem mnenju ne nudi zadostne zaščite, zato zahtevajo prepoved določenih kategorij pirotehnike, ki se kljub omejitvam še vedno pojavljajo v javnosti.

Predsednik vlade Robert Golob je ob obisku Doma starejših občanov Ilirska Bistrica poudaril, da je izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi znatno znižalo stroške za oskrbovance v domovih za starejše. Po premierjevih besedah so se nekaterim posameznikom položnice znižale tudi za 400 evrov, kar po njegovem mnenju dokazuje, da je vlada na to področje uspešno vpeljala načelo solidarnosti. Golob je izrazil zadovoljstvo, da so ukrepi neposredno izboljšali finančni položaj najranljivejših skupin prebivalstva. Obisku se je pridružil tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je zagotovil, da se poleg institucionalnega varstva nemoteno izvaja tudi oskrba na domu. Vladni predstavniki so obisk izkoristili za pogovor z vodstvom doma in varovanci, kjer so preverili praktično izvajanje reforme v lokalnem okolju. Po njihovih navedbah reforma dolgotrajne oskrbe ostaja ena izmed prednostnih nalog trenutne koalicije. Namen reforme je sistemska ureditev financiranja in dostopnosti storitev, ki so bile v preteklosti v veliki meri prepuščene samoplačnikom ali lokalnim skupnostim. Z novim zakonom država prevzema večji del finančnega bremena, kar naj bi dolgoročno zagotovilo stabilnost sistema socialnega varstva v Sloveniji ob upoštevanju demografskih trendov staranja prebivalstva.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji potrdila predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, s katerim bo v obdobju med letoma 2026 in 2028 namenila približno 30 milijonov evrov letno za subvencioniranje stroškov električne energije. Ukrep je usmerjen v ohranjanje stabilnosti v sektorjih z visoko porabo energentov, pri čemer bo država krila del stroškov, povezanih z okoljskimi dajatvami, ki so vključene v ceno električne energije. Predlog zakona bo v Državni zbor poslan po nujnem postopku. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je izpostavil pomembno novost v predlogu, in sicer posebno izjemo, ki bo omogočila kandidiranje za državno pomoč tudi skupini Sij (Slovenska industrija jekla), čeprav je ta v preteklosti že prejemala določene oblike pomoči. Vlada s tem korakom sledi smernicam Evropske unije o državni pomoči v kontekstu sistema za trgovanje z emisijami, hkrati pa želi preprečiti selitev proizvodnje v države z manj strogo okoljsko zakonodajo. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je odločitev vlade že pozdravila in poudarila, da bodo subvencije ključne za zagotavljanje predvidljivega poslovnega okolja. Po mnenju zbornice bo pomoč podjetjem omogočila lažji prehod v nizkoogljično družbo, ne da bi pri tem izgubila konkurenčno prednost na mednarodnih trgih. Zakon poleg finančnih spodbud predvideva tudi obveznosti podjetij na področju energetske učinkovitosti in razogljičenja.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o cestninjenju, ki uvaja dodatno pristojbino za tovorna vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Nova dajatev bo namenjena kritju zunanjih stroškov, ki nastanejo zaradi onesnaževanja zraka in hrupa v cestnem prometu. Po napovedih upravljavca avtocest Dars se bo s tem ukrepom v državni proračun letno nateklo približno 27,6 milijona evrov dodatnih sredstev. Predlog novele je bil potrjen v okviru vladnega obiska v primorsko-notranjski regiji. Ukrep sledi evropskim usmeritvam o internalizaciji zunanjih stroškov prometa, kjer povzročitelji obremenitev okolja neposredno prispevajo k sanaciji posledic. Pristojbina bo obračunana poleg obstoječe cestnine, kar bo neposredno vplivalo na logistična podjetja in prevoznike, ki uporabljajo slovensko avtocestno omrežje. Spremembe zakonodaje so del širših prizadevanj za trajnostni razvoj in zmanjšanje emisij v prometnem sektorju. Finančna sredstva, zbrana s to pristojbino, bodo po navedbah vlade namenjena proračunskemu financiranju infrastrukture in okoljskih projektov. Odločitev vlade je naletela na raznolike odzive, zlasti v prevozniškem sektorju, ki bo nosil glavno finančno breme nove dajatve.

Predsednik vlade Robert Golob je v uradni izjavi poudaril, da koalicija po prestopu nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca v vrsto Socialnih demokratov (SD) ostaja trdna. Premier je izpostavil, da dogodek ne bo vplival na medsebojne odnose med koalicijskimi partnericami, čeprav je ob tem izrazil določeno mero zaskrbljenosti zaradi tovrstnih premikov v predvolilnem obdobju. Golob je pojasnil, da takšni prestopi ne koristijo nikomur, vendar je koalicija še naprej enotna in zavezana skupnemu cilju ponovitve mandata. Premier si je ob tem zaželel, da se podobni dogodki v prihodnje ne bi več dogajali, saj bi se morala politika v tem času osredotočiti na vsebino in stabilnost. Kljub spremembi v številu poslancev posameznih strank znotraj koalicije, vodstvo vlade zagotavlja, da programska prioriteta in operativno delo izvršne oblasti ostajata nespremenjena. Izjave so bile podane z namenom pomiritve javnosti in potrditve trdnosti trenutne politične zveze pred prihajajočimi izzivi.

Fiskalni svet je v najnovejšem poročilu opozoril na občutno povečanje primanjkljaja državnega proračuna v preteklem letu, ki po njihovih ocenah ni več posledica izrednih zunanjih okoliščin, temveč ukrepov domače ekonomske politike. Odhodki so v tem obdobju rasli kar petkrat hitreje kot leto prej, tekoča poraba celotnega sektorja država pa je presegla ocenjeno rast bruto domačega proizvoda. Takšna gibanja po mnenju neodvisnega organa predstavljajo resno tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Analiza kaže, da se struktura primanjkljaja spreminja, saj so krizni izdatki, povezani z epidemijo in energetsko draginjo, usahnili, nadomestila pa jih je povečana strukturna poraba. Fiskalni svet poudarja, da visoka rast porabe v času, ko se gospodarstvo ne nahaja več v izrednih razmerah, omejuje prostor za morebitno ukrepanje v prihodnjih krizah. Svet poziva vlado k previdnejšemu načrtovanju fiskalne politike in upoštevanju postavljenih fiskalnih pravil. Opozorila prihajajo v času, ko se pripravljajo novi proračunski dokumenti, pri čemer bo morala država uravnotežiti potrebe po investicijah z zahtevami po stabilizaciji javnega dolga. Fiskalni svet izpostavlja, da je rast odhodkov brez ustreznega kritja v prihodkih dolgoročno nevzdržna in bi lahko privedla do potrebe po restriktivnih ukrepih v prihodnje.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je novi vladi predstavila vrsto pričakovanj, ki bi jih po njihovem mnenju morala vključiti v prihajajočo koalicijsko pogodbo. Predstavniki zbornice so poudarili, da je za pospešitev nacionalnega razvoja nujna vzpostavitev bolj konkurenčnega poslovnega okolja. V okviru svojega gospodarskega programa so izpostavili potrebo po razbremenitvi gospodarstva in spodbujanju investicij. Ob tem se je zbornica odločno odzvala na predloge o zvišanju minimalne plače na 1000 evrov neto, čemur v trenutnih gospodarskih razmerah ostro nasprotuje. Vodstvo zbornice opozarja, da bi takšen korak lahko ogrozil stabilnost podjetij, zlasti v delovnointenzivnih panogah. GZS je v svoji analizi obenem objavila gospodarske napovedi, po katerih naj bi slovenska gospodarska rast letos znašala 2,4 odstotka, leta 2027 pa se bo po pričakovanjih nekoliko upočasnila na 2,1 odstotka.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je Slovenija proračunsko leto zaključila z nižjim primanjkljajem, kot je bilo prvotno predvideno. Po ministrovih navedbah je primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil v proračunskih načrtih predviden pri 2,6 odstotka BDP. Minister je izpostavil, da so takšen rezultat dosegli kljub izplačilom božičnic in nekaterim drugim dodatnim izdatkom ob koncu leta. Ugodnejša proračunska slika kaže na stabilnost javnih financ v obdobju gospodarskih negotovosti. Podatki, ki jih je Boštjančič razkril v televizijskem nastopu, potrjujejo, da so bili proračunski prihodki oziroma poraba pod nadzorom, kar državi omogoča ugodnejše izhodišče za fiskalno politiko v prihodnjem letu. Natančnejši podatki o proračunski realizaciji bodo osnova za nadaljnje usklajevanje finančnih načrtov ministrstev.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob in njegova vlada sta se znašla pod kritiko opozicije zaradi promocijskih plakatov, ki izpostavljajo dvig bruto plač v državi. Prvak opozicije Janez Janša je vladno kampanjo označil za zavajajočo, saj po njegovih besedah vlada oglašuje povišanje davčnih obremenitev in prispevkov, kar ne odraža dejanskega finančnega stanja državljanov. Janša je v svojem odzivu poudaril, da je za posameznika ključna neto plača, ne bruto znesek, ki vključuje višje dajatve. Kritike se nanašajo tudi na vpliv inflacije, ki po mnenju opozicije izničuje morebitne pozitivne učinke nominalnega zvišanja plač. Opozicijski politiki trdijo, da se vlada z objavo tovrstnih plakatov norčuje iz prebivalstva, saj so se stroški življenja in davčna obremenitev dela pod trenutno upravo povečali. Razprava izpostavlja globok razkorak med vladno interpretacijo gospodarskih kazalnikov in opozicijskim videnjem realne kupne moči prebivalstva v Sloveniji.

Slovenija je v letu 2026 nadaljevala z obsežnim ciklom naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer so številni projekti ostali osredotočeni na sanacijo po uničujočih poplavah iz leta 2023. Med ključnimi cestnimi deli sta se nadaljevali rekonstrukciji odsekov med Mežico in Črno na Koroškem ter med Ravnami in Dravogradom, kar je bistvenega pomena za prometno varnost in dostopnost Koroške regije. Poleg tega se je ob obstoječi mariborski infrastrukturi predvidela gradnja nove obvoznice v Murski Soboti, kar bo razbremenilo mestno središče. Na področju železnic so bila sredstva usmerjena predvsem v prestolnico, kjer se gradi največji železniški projekt v državi. Ta naložbeni val ne sledi le potrebam po modernizaciji omrežja, temveč tudi nujni obnovi objektov, ki jih je poškodovala ujma. Vlada s temi ukrepi utrjuje strateško prometno lego države in zagotavlja dolgoročno stabilnost infrastrukture, kljub zahtevnim terenskim razmeram in potrebi po sanaciji preteklih naravnih nesreč.

Z letošnjim letom se v slovenskem javnem sektorju uveljavljajo pomembne novosti na področju nagrajevanja zaposlenih. Glavna sprememba vključuje združitev redne delovne uspešnosti in delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v enoten sistem. Namen te reforme je poenostavitev postopkov nagrajevanja, vendar pa ključni izvedbeni detajli še ostajajo odprti. Kljub uveljavitvi novih zakonskih okvirov se vlada in sindikati javnega sektorja še niso uspeli dogovoriti o natančnih kriterijih, po katerih se bo delovna uspešnost dejansko merila in izplačevala. To pomeni, da prehodno obdobje prinaša določeno mero negotovosti za uslužbence in vodstva javnih zavodov, saj podrobna merila za ocenjevanje učinkovitosti dela še niso bila dokončno usklajena na pogajanjih.

Vlada Republike Slovenije je v letu 2026 uvedla nove sistemske spremembe na področju davčnega potrjevanja računov, ki po novem vključujejo vse avtomate za prodajo blaga in storitev. Ukrep je bil sprejet z namenom večje transparentnosti in učinkovitejšega nadzora nad gotovinskim poslovanjem, ki se izvaja prek samopostrežnih naprav. Pri pripravi zakonodaje je izvršilna veja oblasti upoštevala številne pripombe strokovne javnosti in gospodarskih združenj, s čimer so prilagodili tehnične zahteve za lažji prehod podjetij na nov sistem. Nova obveznost zadeva širok spekter ponudnikov, od tistih, ki upravljajo z avtomati za pijačo in prigrizke, do ponudnikov storitev na parkiriščih in drugih avtomatiziranih prodajnih mestih. Podjetja so morala svoje naprave tehnološko posodobiti, da omogočajo neposredno povezavo s sistemom Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). S tem korakom država zaključuje proces digitalizacije davčnega nadzora, ki se je začel pred leti z uvedbo davčnih blagajn, ter hkrati zmanjšuje tveganje za sivo ekonomijo v sektorju samopostrežne prodaje.

Z začetkom novega leta so v uporabo stopile številne novosti v okviru septembra uveljavljene novele zakona o urejanju trga dela, ki prinašajo višjo socialno varnost brezposelnim osebam. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost se je povišal, kar naj bi ublažilo vpliv naraščajočih življenjskih stroškov na najranljivejše skupine prebivalstva. Poleg finančnih sprememb zakon uvaja tudi ukrepe za spodbujanje aktivnega staranja, med katerimi izstopa možnost skrajšanega delovnega časa za starejše zaposlene, ki se pripravljajo na upokojitev. Reforma vključuje tudi spremembe na področju t. i. normirancev, s čimer želi država urediti položaj samostojnih podjetnikov in preprečiti morebitne zlorabe sistema. Glavni cilj zakonodajnih sprememb je prilagoditev trga dela sodobnim demografskim in gospodarskim izzivom, hkrati pa zagotoviti vzdržnost javnih financ ob hkratnem povečanju pravic delavcev v specifičnih življenjskih obdobjih. Izvajanje zakona bodo nadzorovale pristojne službe, medtem ko sindikati in delodajalci poudarjajo pomen jasnih navodil za uveljavljanje novih pravic.

Slovenska vlada je v začetku decembra izvedla napovedano prekategorizacijo nekaterih odsekov hitrih cest na obalnem območju, zaradi česar vinjete za osebna vozila na teh delih niso več potrebne. Ukrep se nanaša na odseka hitre ceste Škofije–Koper in Koper–Izola, ki sta po novem razvrščena med glavne ceste. Ta poteza je bila sprejeta z namenom razbremenitve lokalnega prometa in poenostavitve prevozov na obalnem območju, kar so lokalne skupnosti zahtevale že dalj časa. Hkrati z novo prometno ureditvijo na Primorskem je prišlo do spremembe cenika za uporabo cestnega predora Karavanke. Uporabniki tega mejnega prehoda z Avstrijo bodo morali za enkratno vožnjo skozi predor odšteti 20 centov več kot doslej. Prilagoditev cene je povezana z rednim usklajevanjem stroškov vzdrževanja in upravljanja kritične infrastrukture, ki povezuje državi. Odločitve vlade tako sočasno prinašajo finančno olajšanje za voznike na obali in rahlo povišanje stroškov za tranzitni promet proti severu.

Premier Robert Golob je obiskal pediatrično kliniko, paliativni oddelek Onkološkega inštituta Ljubljana in urgenco v UKC Ljubljana. Ob obisku je poudaril predanost zdravstvenega osebja in izrazil hvaležnost. Vendar pa je bil deležen tudi kritik, ki ga označujejo za bleferja, ki izkorišča obisk za predvolilne namene.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji ponovno imenovala Katarino Beravs Bervar za vršilko dolžnosti direktorja Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu za nadaljnjih šest mesecev. Damjan Orož, dosedanji sodnik na gospodarskem oddelku, pa prevzema vodenje vrhovnega sodišča.

Z novim letom se bo začel uporabljati novi zakon o gostinstvu, ki prinaša strožja pravila na področju oddajanja nepremičnin v kratkotrajni najem, kar je sprožilo precejšen odpor med sobodajalci. Osrednji del zakonodaje predvideva časovne omejitve oddajanja stanovanj, ki bodo v občinah z visokim tveganjem za negativne vplive na stanovanjski trg začele veljati 1. januarja 2027. S tem želi država vzpostaviti večji nadzor nad platformami, kot sta Airbnb in Booking, ter izboljšati dostopnost dolgoročnih najemnih stanovanj. Sobodajalci zakonu ostro nasprotujejo in opozarjajo na negativne posledice za turistični sektor. Poleg vsebinskih pripomb zahtevajo tudi šestmesečni moratorij na izrekanje sankcij, saj menijo, da novi predpisi niso dovolj jasno opredeljeni in da ponudniki potrebujejo več časa za prilagoditev. Kljub njihovim zahtevam zakon ostaja v veljavi, kar nakazuje na odločenost vlade pri urejanju stanovanjske politike in zajezitvi nebrzdanega širjenja kratkotrajnih turističnih najemov v mestnih središčih.

V Sloveniji so se z današnjim dnem ponovno znižale cene reguliranih naftnih derivatov na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa. To je že tretja zaporedna pocenitev v zadnjem mesecu, ki sledi gibanjem na svetovnih naftnih trgih in državni regulaciji marž. Liter 95-oktanskega bencina se je pocenil za 5,2 centa in po novem znaša 1,381 evra, medtem ko je cena dizelskega goriva padla za 4,2 centa na 1,407 evra za liter. Znižanje cen vpliva tudi na stroške ogrevanja, saj se je kurilno olje pocenilo za 4,1 centa na 1,008 evra za liter. Potrošniki bodo ob polnem 50-litrskem rezervoarju bencina prihranili 2,6 evra, pri dizelskem gorivu pa 2,1 evra v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Trend padanja cen, ki se je začel že v oktobru in nadaljeval decembra, prinaša dodatno olajšanje za družinske proračune v času kurilne sezone.

Slovenska vlada se je na seji seznanila z odstopom Ervina Kosija, ki je opravljal funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kosi je svoj odstop obrazložil z osebnimi razlogi, funkcija pa mu po uradni dolžnosti preneha veljati v sredo. Gre za zamenjavo v ožjem vodstvu kmetijskega resorja, ki ga trenutno vodi ministrica Mateja Čalušić. Poleg seznanitve z odstopom je vlada na istem področju sprejela tudi kadrovsko odločitev o imenovanju novega vodstva na operativni ravni. Za vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kmetijstvo je bil imenovan Boštjan Ključevšek. Ta bo prevzel vodenje ključnega direktorata v času, ko se resor sooča z različnimi zahtevami kmetijskih organizacij in izzivi pri prilagajanju evropski kmetijski politiki. Kadrovske spremembe so v slovenski politiki na ravni državnih sekretarjev sicer razmeroma pogost pojav pri preoblikovanju ožjih ekip znotraj posameznih ministrstev.

Poslanci vladne koalicije so v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katero želijo omogočiti ločeno ureditev dela preko polnega delovnega časa za policiste pri izvajanju zahtevnejših nalog. Predlagane spremembe so usmerjene v izboljšanje pogojev dela in operativne učinkovitosti policije v specifičnih okoliščinah, kjer se organi spopadajo z obsežnejšimi varnostnimi izzivi. Poleg ureditve nadur novela naslavlja tudi stanovanjsko problematiko nekdanjih uslužbencev, saj predvideva možnost najema službenih stanovanj tudi po upokojitvi. Hkrati zakon znova podaljšuje rok, do katerega morajo policisti pridobiti višjo strokovno izobrazbo za zasedbo določenih delovnih mest, s čimer se poskuša preprečiti morebitno pomanjkanje kadra z ustreznimi kvalifikacijami. Predlog so podprle vse koalicijske stranke z namenom stabilizacije policijskega sistema.

Predsednik vlade Robert Golob je v svoji novoletni poslanici državljankam in državljanom ocenil, da je Slovenija kot narod na pravi poti. Premier je v svojem nagovoru izpostavil, da se pot do skupnega uspeha ne začne pri državnem vrhu, temveč pri vsakem posamezniku, ki prispeva k oblikovanju družbe. Po njegovih besedah je ključno, da državljani gojijo kulturo dialoga in se ne ustrašijo medsebojnih pogovorov. Golob je prepričan, da je aktivno poslušanje, tudi v zahtevnih okoliščinah, edini način za vzpostavitev okolja, v katerem se bo vsak posameznik počutil slišanega in spoštovanega. Njegov poziv k sodelovanju in spoštovanju različnih mnenj nakazuje na prizadevanja vlade za večjo družbeno kohezijo v prihajajočem letu. Poslanica je bila usmerjena k spodbujanju optimizma in poudarjanju pomena skupnega delovanja za blaginjo države.

Predsednik vlade Robert Golob in župan Maribora Aleksander Saša Arsenovič sta podpisala dogovor o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med državo in občino. Mariborska občina prevzema Račji dvor, država pa bo prenovila telovadnico III. gimnazije.

Vlada Republike Slovenije je sprejela srednjeročni obrambni program za obdobje 2026-2031, ki načrtuje enega največjih investicijskih ciklov za modernizacijo Slovenske vojske. Program se osredotoča na nacionalne prioritete in izpolnjevanje mednarodnih zavez.

Vlada Republike Slovenije je na dopisni seji potrdila predlog zakona o izplačilu zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Zakon uvaja nov delovnopravni prejemek, imenovan zimski regres, ureja izplačilo zimskega dodatka upokojencem in prenavlja sistem normirancev.

Po nasilnem dogodku v Novem mestu, kjer je bil ubit 48-letni moški, so se oglasile različne politične stranke s predlogi za izboljšanje varnosti. SDS je zahtevala izredno sejo državnega zbora, na kateri bi obravnavali ukrepe za preprečevanje nasilja in kriminala Romov na jugovzhodu Slovenije. V Svobodi so odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu, medtem ko je NSi ponovno predlagala zakonodajni sveženj za večjo varnost.

Vlada Republike Slovenije je predvidela povračilo sredstev občinam iz državnega proračuna za izplačilo obvezne božičnice. Predlog uvedbe obvezne božičnice je povzročil nezadovoljstvo med delodajalci in občinami, ki bi jim ta novost odvzela več milijonov evrov. Sredstva za zimski prem

Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki predvideva določeno finančno podporo družinam z mladoletnimi otroki, ki imajo oviranosti. Predlog zakona uvaja tudi storitev podpore v skupnosti. Družine bodo razvrščene v pet kategorij glede na obseg potrebne oskrbe.

Vlada je potrdila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Prihodki so za leto 2026 načrtovani v višini 15,6 milijarde evrov, odhodki pa v višini 17,7 milijarde evrov. Za leto 2027 je predvidenih 16 milijard evrov prihodkov. Prioritetna področja proračunov so tudi znanost, investicije, pokojninsko in zdravstveno varstvo.

Dve leti po katastrofalnih poplavah, ki so avgusta 2023 prizadele velik del Slovenije, mnogi prebivalci še vedno živijo brez domov in ustreznih rešitev. Poslanska skupina SDS je zato vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora. Predmet obravnave bo predlog priporočila vladi glede odprave posledic poplav in zemeljskih plazov. Kritiki opozarjajo na počasnost vladnega odziva in nezadovoljstvo prizadetih občanov.

Podjetja, ki izvajajo projekte v okviru vladnega programa "Čisto zrak", opozarjajo na do 10 milijard evrov zaostalih izplačil dotacij, s čimer naj bi se soočala zaradi zakasnitev v financiranju. Na drugi strani je tiskovni predstavnik vlade Adam Szłapka prek platforme X odločno zavrnil govorice o kakršnih koli načrtovanih spremembah pri izvajanju oziroma izplačilih sredstev iz programa "Pravilno določena pokojninska osnova" (PPZ), ki naj bi omejevale dostop do denarja. Označil je te informacije kot "fake news" in potrdil, da vlada nima v načrtu omejevanja možnosti izplačil v okviru programa.