Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike za zdaj odložile načrtovano vojaško posredovanje v Iranu, saj so prejele poročila o zmanjšanju števila usmrtitev in nasilja nad protestniki. Trump je poudaril, da bo Washington pozorno spremljal razvoj dogodkov v Teheranu, vendar vojaške možnosti še ni v celoti izključil. Do spremembe tona prihaja po stopnjevanju napetosti, ko je Washington prejel neuradne, a spodbudne izjave iranskih oblasti o umirjanju razmer na terenu. Medtem ko se razmere v Iranu zdijo nestabilne, je ameriški finančni minister Scott Bessent napovedal preiskavo domnevnih odlivov velikih vsot denarja s strani iranskega vodstva. Po poročanju tujih medijev naj bi iranski uradniki v zadnjih dveh dneh iz države prenesli približno 1,5 milijarde dolarjev, kar v Washingtonu razumejo kot znak morebitne priprave na kolaps režima ali poskus zavarovanja premoženja pred morebitnimi sankcijami. ZDA bodo prek finančnih kanalov sledile tem denarnim tokovom, da bi preprečile financiranje destabilizacijskih dejavnosti. Na svetovnih trgih je umiritev Trumpove retorike povzročila padec cen nafte, saj se je zmanjšal strah pred takojšnjim oboroženim spopadom na Bližnjem vzhodu. Borzni indeksi v Aziji so ob koncu trgovanja kazali mešane rezultate, vlagatelji pa ostajajo previdni. Trump je v nedavnem intervjuju omenil tudi iranskega prestolonaslednika Rezo Pahlavija, ki živi v izgnanstvu, in ga označil za spoštovanja vredno osebnost, vendar je izrazil dvom o njegovi dejanski podpori znotraj Irana, če bi prišlo do menjave oblasti.

Kanadski premier Mark Carney je obiskal Kitajsko, kjer je pozdravil napredek v dvostranskih odnosih in izrazil pohvale vodstvu predsednika Xi Jinpinga. Kitajska je izrazila pripravljenost za okrepitev komunikacije in poglobitev sodelovanja s Kanado, s ciljem zagotoviti stabilne in trdne odnose med državama. Obisk naj bi poudarjal stroške "Donroe doktrine" Donalda Trumpa.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

Generalni sekretar Komunistične partije Kitajske Xi Jinping je na petem plenarnem zasedanju 20. osrednje komisije za disciplinsko inšpekcijo v Pekingu poudaril nujnost neizprosnih ukrepov proti korupciji. V svojem nagovoru je izpostavil, da boj proti korupciji predstavlja odločilno bitko, ki si je Kitajska ne sme privoščiti izgubiti, saj je ključna za stabilnost države in uresničevanje ciljev prihajajočega petletnega načrta. Xi je pozval k vzpostavitvi strožjih sistemskih okvirov, ki bi učinkovito omejili zlorabo oblasti na vseh ravneh. Poseben poudarek je bil namenjen odgovornosti vodilnih kadrov, pri čemer je Xi izpostavil, da morajo tisti na najvišjih položajih delovati kot zgled pri spoštovanju pravil in integritete. Napovedal je tudi prihajajoče menjave lokalnih oblasti, ki se bodo začele letos, ter poudaril, da bodo na položaje imenovani le posamezniki, ki izkazujejo popolno zvestobo in doslednost v svojem delovanju. Po njegovih besedah je treba politično okolje očistiti vseh oblik dvoličnosti in zagotoviti, da so kadri zanesljivi. Analitiki ocenjujejo, da so ti pozivi del širše strategije utrjevanja oblasti znotraj partijske strukture pred pomembnimi političnimi mejniki. Kitajski voditelj je ponovno uporabil metaforo o »zapiranju oblasti v kletko institucij«, kar nakazuje na nadaljnjo centralizacijo nadzora in strožje preverjanje članstva. Boj proti korupciji ostaja osrednji steber Xijeve notranje politike vse od njegovega prevzema oblasti pred več kot desetletjem.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Nari srečal z japonsko premierko Sanae Takaichi, kjer sta razpravljala o regionalnih in globalnih vprašanjih. Lee je poudaril potrebo po iskanju skupnih točk ter nadaljevanju komunikacije in sodelovanja med Južno Korejo, Kitajsko in Japonsko v severovzhodni Aziji. Srečanje je del »shuttle diplomacy« med državama, kjer si voditelji izmenjujejo obiske.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Na mednarodnem maratonu v Tainanu je sodelovalo več kot 5000 tekačev iz 31 držav, med njimi 360 tujcev. Kenijski tekači so osvojili prva mesta v moški in ženski konkurenci na celotni razdalji. Medtem so na maratonu Standard Chartered v Tajpeju odkrili napako v zapisu besede 'Marathon' na medaljah.

Severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA je poročala, da je Južna Koreja 4. januarja ponovno kršila suverenost države s pošiljanjem brezpilotnih letalnikov v severnokorejski zračni prostor. Po navedbah Pjongjanga so odkrili razbitine letalnika, elektronske komponente in posnetke zgradb, ki naj bi jih naprava posnela pred strmoglavljenjem. Tiskovni predstavnik generalštaba severnokorejske ljudske vojske je opozoril, da se mora Seul pripraviti na posledice teh dejanj. Južnokorejski obrambni minister je v odzivu na obtožbe zavrnil vpletenost vojske v domnevni incident in dejal, da gre za poskuse preusmerjanja pozornosti od notranjepolitičnih težav. Pjongjang vztraja, da so bili isti akterji odgovorni že za vdore nad prestolnico oktobra 2024. Napetosti na polotoku ostajajo na visoki ravni, saj Severna Koreja takšne vdore interpretira kot neposredno vojaško provokacijo. Incident predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med sosednjima državama v novem letu. Severnokorejski organi so objavili fotografije domnevnih ostankov južnokorejske tehnologije, s čimer želijo mednarodni javnosti dokazati agresivne namere Seula. Analitiki ocenjujejo, da gre za del širše strategije stopnjevanja pritiska na južno sosedo.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Kitajski predsednik Xi Jinping je med srečanjem z irskim premierjem Michealom Martinom ostro obsodil nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Xi je dejanje označil za spodkopavanje mednarodnega reda in suverenosti držav, pri čemer je poudaril, da bi morale velesile spoštovati razvojne poti drugih narodov namesto izvajanja enostranskih dejanj. Kitajska diplomacija je operacijo označila za vir nestabilnosti, hkrati pa je Peking Washington pozval k takojšnji izpustitvi Madura in njegove soproge. Kitajsko zunanje ministrstvo je prek tiskovnega predstavnika Lin Jiana sporočilo, da Peking kljub političnemu pretresu ostaja zavezan tesnemu sodelovanju z Venezuelo, zlasti na področju izvoza nafte. Analitiki ocenjujejo, da je trenutna prioriteta Kitajske zaščita njenih obsežnih gospodarskih naložb v tej latinskoameriški državi. Dogajanje v Venezueli Kitajska izkorišča tudi za utrjevanje lastne podobe kot globalne sile, ki zagovarja stabilnost in dialog, medtem ko kritiki opozarjajo, da Peking Latinsko Ameriko uporablja kot strateško platformo za zmanjševanje vpliva Združenih držav Amerike.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Cai Qi, sekretar sekretariata centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske, je na nacionalni konferenci vodij propagandnih oddelkov pozval k okrepljenemu usmerjanju javnega mnenja in poudarjanju gospodarskih tem. V svojem nagovoru je izpostavil potrebo po vztrajni uporabi misli Xi Jinpinga za doseganje enotnosti v stranki in med prebivalstvom. Po njegovih navodilih morajo propagandni organi inovativne teorije stranke uporabiti za 'oborožitev celotne partije in izobraževanje ljudstva'. Poseben poudarek v prihodnjem obdobju bo namenjen poročanju o gospodarstvu, kar kaže na prizadevanja Pekinga za stabilizacijo domačega in mednarodnega zaupanja v kitajski gospodarski model. Cai je poudaril, da je treba novice in javno mnenje aktivno usmerjati, hkrati pa krepiti odzivnost na morebitna kritična razpoloženja v javnosti. Ta strategija odraža širši trend kitajske politike, ki pod vodstvom predsednika Xija vse močneje integrira ideološko delo v vse sfere javnega življenja, vključno s finančnim in gospodarskim sektorjem.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v Pekingu sprejel irskega premierja Micheala Martina, s katerim sta razpravljala o poglobitvi strateških in gospodarskih vezi med državama. Ši je poudaril pripravljenost Kitajske na krepitev strateške komunikacije z Irsko, kar bi po njegovih besedah okrepilo politično zaupanje in razširilo pragmatično sodelovanje v korist obeh narodov. Kitajski voditelj je srečanje označil kot priložnost za dodatno spodbudo odnosom med Kitajsko in Evropsko unijo. Irski premier Martin, ki je prvi Taoiseach na obisku v Pekingu po daljšem obdobju, se je s kitajskim kolegom zavzel za odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in obojestranskih koristih. Srečanje v Veliki dvorani ljudstva je bilo osredotočeno na iskanje skupnih točk pri reševanju globalnih vprašanj in gospodarski rasti. Voditelja sta poudarila, da sta stabilnost in predvidljivost ključni za dolgoročno partnerstvo med Dublinom in Pekingom, kar vključuje tudi širjenje praktičnega sodelovanja na področju trgovine in tehnologije.

Irski premier Micheál Martin se je med uradnim obiskom v Pekingu sestal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer je poudaril nujnost ohranitve prostega trga. Srečanje se je odvilo v času zaostrenih trgovinskih odnosov med Kitajsko in Evropsko unijo, ki se spopadata z uvedbo vzajemnih carin in omejitev. Gre za prvi obisk irskega predsednika vlade na Kitajskem po letu 2012. Namen petdnevnega obiska je krepitev dvostranskih vezi in poglobljen dialog o gospodarskem sodelovanju. Irska se strateško pripravlja na julijsko prevzem predsedovanja Svetu Evropske unije, kjer bo imela ključno vlogo pri oblikovanju skupne evropske politike do Kitajske. Martin je v pogovorih izpostavil, da je odprtost trgovinskih poti bistvena za stabilnost svetovnega gospodarstva, kljub političnim nesoglasjem glede subvencij in konkurenčnih pogojev.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Ameriška vojska je v hitri in strogo varovani operaciji pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo buren mednarodni odziv ter intenzivne analize o prihodnjih geopolitičnih premikih. Dogodek, ki ga nekateri označujejo za obuditev Monroejeve doktrine, je povzročil precejšnjo negotovost v Latinski Ameriki, kjer se kitajski gospodarski in politični vpliv sooča z novo realnostjo ameriške odločnosti. Kitajska in Rusija sta dejanje Združenih držav Amerike ostro obsodili, medtem ko se v azijsko-pacifiški regiji vrstijo razprave o morebitnih vzporednicah s Tajvansko ožino. Analitiki in tajvanski politiki, vključno s poslancem Wangom Ting-yujem, poudarjajo bistvene razlike med položajem Venezuele in Tajvana. Kljub kitajskemu poskusu širjenja dvomov o ameriški zanesljivosti strokovnjaki trdijo, da Washington Tajvan obravnava kot ključnega strateškega partnerja, kar se razlikuje od odnosa do Madura, ki je bil pod mednarodnimi tiralicami zaradi trgovine z mamili. Raziskovalci izpostavljajo, da ameriška akcija v Venezueli ne bo nujno pospešila kitajskih načrtov za invazijo na otok, saj so vojaške in politične okoliščine v obeh regijah neprimerljive, Peking pa ostaja previden glede neposrednega soočenja z vojaško močjo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Kitajske državne železnice so sporočile, da so naložbe v osnovna sredstva nacionalnega železniškega omrežja v letu 2025 dosegle rekordnih 901,5 milijarde juanov (približno 115 milijard evrov). Kljub kritikam o prekomernem širjenju omrežja hitrih vlakov in naraščajočih operativnih izgubah, se je obseg investicij v primerjavi s prejšnjim letom povečal za šest odstotkov. V okviru tega ambicioznega načrta je bilo v letu 2025 predanih v uporabo 2862 kilometrov novih prog za hitre vlake. Strateška odločitev za nadaljevanje obsežnih vlaganj sledi širšim prizadevanjem Pekinga za spodbujanje gospodarske rasti prek infrastrukturnih projektov. Kitajske oblasti vztrajajo pri širitvi omrežja, čeprav nekateri ekonomisti opozarjajo na dolgoročno vzdržnost financiranja takšnih projektov. Rekordna višina sredstev potrjuje, da železniški sektor ostaja osrednji steber kitajske industrijske in transportne politike, namenjen povezovanju oddaljenih regij in posodabljanju logističnih poti po vsej državi.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Kitajsko, da bi okrepil vezi med državama v času naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko glede Tajvana. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali k spodbujanju trgovine in varovanju regionalne stabilnosti. Obisk je potekal v senci severnokorejskih provokacij.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.