Priznani ameriški finančnik in vlagatelj Jim Rogers je v celoti izstopil iz ameriškega in ruskega delniškega trga, svoje naložbe pa usmeril v uzbeško gospodarstvo. Rogers je svojo odločitev utemeljil s pričakovanjem konca najdaljšega obdobja rasti v zgodovini ameriških borz, ki traja od leta 2009, in opozoril na neizogibno tržno korekcijo, ki bi lahko prizadela svetovne borze. Čeprav priznava, da je ameriške delnice morda prodal nekoliko prezgodaj, meni, da je trenutni cikel rasti blizu svojega zaključka. Strateg se je odločil za nakup skoraj vseh razpoložljivih vrednostnih papirjev na borzi v Taškentu, kjer trenutno kotira 85 podjetij iz različnih sektorjev, vključno z bančništvom ter naftno in plinsko industrijo. Poleg kapitalskih naložb Rogers zaupa tudi uzbeški nacionalni valuti sum, pri čemer svojih valutnih tveganj ni zavaroval. Njegov trenutni naložbeni portfelj poleg uzbeških naložb obsega le še določene kitajske delnice, predvsem letalskih prevoznikov Air China in China Eastern. Rogers je zanimanje za Uzbekistan kazal že leta 2021, vendar je šele zdaj izvedel popolno prestrukturiranje svojega premoženja. Njegova poteza odraža širše skeptično stališče do zahodnih trgov in iskanje priložnosti na nastajajočih trgih v Srednji Aziji, kjer vidi večji potencial za dolgoročno rast ob nižjih vstopnih vrednotenjih. Pri tem poudarja, da se v prihodnje ne izključuje niti izstop iz kitajskih naložb, če bi ti trgi postali pregreti.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je napovedal, da bo srbska država izkoristila morebitno priložnost za povečanje svojega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po Macutovih besedah bi s tem korakom država pridobila večjo nadzorno moč nad podjetjem, ki velja za enega ključnih energetskih subjektov v državi. Premier je poudaril, da bo končna odločitev odvisna od prihodnjega razvoja dogodkov in analize stanja. Ob tem je predsednik vlade potrdil, da so v Srbijo pred nekaj dnevi prispeli predstavniki madžarske energetske družbe MOL, ki so že začeli s podrobno analizo poslovanja NIS-a. Macut je izrazil pričakovanje, da bodo te dejavnosti v bližnji prihodnosti prinesle pozitivne rezultate za srbsko energetiko. Napovedi o krepitvi državnega vpliva prihajajo v času, ko se regija spopada s spremenjenimi strateškimi okoliščinami na trgu energentov. Srbija si s temi premiki prizadeva zagotoviti večjo energetsko stabilnost in zmanjšati odvisnost od zunanjih dejavnikov. Morebitno povečanje deleža bi pomenilo spremembo v lastniški strukturi, v kateri ima trenutno pomembno vlogo ruski Gazprom Neft. Vlada bo situacijo podrobno spremljala, preden sprejme končne zaveze o dokupu delnic.

Cene zlata na indijskem trgu so se 6. januarja 2026 znatno povišale, pri čemer je cena 24-karatnega zlata dosegla 13.882 indijskih rupij za gram. V mestu Chennai so zabeležili še višje vrednosti, kjer je gram najčistejšega zlata stal 13.921 rupij, 22-karatno zlato pa se je prodajalo po 12.761 rupij za gram. Skok cen je bil opazen v vseh večjih indijskih mestih, vključno z Delhijem, Mumbajem in Kolkato. Poleg zlata se je podražilo tudi srebro, katerega cena je narasla na 253 rupij za gram. Analitiki poročajo o povečanem povpraševanju in tržni nestanovitnosti, ki vpliva na plemenite kovine. Indijski potrošniki, ki so med največjimi porabniki zlata na svetu, se v tem obdobju srečujejo z visokimi stroški nakupa, kar vpliva na lokalno trgovino z nakitom in investicijsko povpraševanje v regiji.

Zlati investicijski kovanec Jurij Zmagovalec z nominalno vrednostjo 50 rubljev je v letu 2025 ponovno postal najbolje prodajani investicijski kovanec v Rusiji. Po podatkih državne kovnice Goznak je omenjeni kovanec predstavljal kar 68 odstotkov celotne prodaje vseh investicijskih kovancev v državi. Rezultati potrjujejo prevladujoč položaj tega numizmatičnega artikla na ruskem trgu plemenitih kovin. Kot poroča tiskovna agencija RIA Novosti, kovanec ohranja svojo priljubljenost med vlagatelji zaradi likvidnosti in prepoznavnosti. Podatki Goznaka kažejo na stabilno povpraševanje po fizičnem zlatu v Ruski federaciji, pri čemer se večina investitorjev odloča za preverjene nacionalne simbole. Leto 2025 pri tem ni bilo izjema, saj je kovanec s podobo svetega Jurija močno presegel prodajne rezultate vseh drugih konkurenčnih produktov v svoji kategoriji.

Avstralski finančni trg je v zadnjem obdobju zaznal pospešen odliv kapitala, saj se mednarodni investitorji vse pogosteje odločajo za preusmeritev svojih sredstev na druge globalne trge. Glavna razloga za ta premik sta povečano tveganje, povezano z obrestnimi merami, ter razmeroma nizki dobički domačih podjetij, ki ne dosegajo pričakovanj v primerjavi s hitro rastočimi tujimi trgi. Ta trend odraža jasno sporočilo vlagateljem, naj priložnosti za visoke donose iščejo zunaj avstralskih meja. Zaradi šibkih obetov za domačo gospodarsko rast in vztrajnih denarnih tveganj se je zmanjšala privlačnost avstralskih naložbenih razredov. Investitorji zdaj dajejo prednost trgom, ki obljubljajo precej višje donose, medtem ko se avstralsko gospodarstvo spopada z obdobjem stagnacije dobičkov v ključnih sektorjih. Takšne razmere povzročajo negotovost na lokalnih borzah in krepijo pritisk na avstralski finančni sistem, ki izgublja konkurenčno prednost v svetovnem merilu.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Avstralski poslovni konglomerat SGH Limited, ki je pod nadzorom milijarderja Kerryja Stokesa, se je povezal z ameriškim jeklarjem Steel Dynamics za prevzem največjega avstralskega proizvajalca jekla BlueScope Steel. Ponudba za prevzem, ki je ocenjena na približno 13 milijard ameriških dolarjev, predvideva nakup in kasnejšo razdelitev podjetja med oba partnerja. Steel Dynamics kot uveljavljen igralec na ameriškem trgu s tem korakom krepi svojo prisotnost v regiji, medtem ko SGH Limited nadaljuje širitev svojega industrijskega portfelja. Načrtovani prevzem predstavlja enega največjih poslov v avstralskem industrijskem sektorju v zadnjem obdobju. Čeprav so pogovori še v začetni fazi ocenjevanja, bi izvedba posla pomenila korenito spremembo v lastniški strukturi in operativnem delovanju družbe BlueScope, ki ima ključno vlogo v avstralski težki industriji. Analitiki pozorno spremljajo odziv vodstva družbe BlueScope in morebitne regulatorne ovire, ki bi se lahko pojavile pri tako obsežni transakciji.

Portugalski nogometni zvezdnik Cristiano Ronaldo je kupil prestižno nepremičnino v vrednosti 30 milijonov evrov, ki bo služila kot njegovo bivališče po koncu aktivne športne kariere. Luksuzna vila se nahaja v obmorskem predmestju približno 48 kilometrov izven Lizbone. Z nakupom ene najdražjih zasebnih rezidenc v državi Ronaldo načrtuje svojo prihodnost po umiku z nogometnih zelenic, pri čemer nepremičnina zagotavlja visoko stopnjo zasebnosti in udobja za njegovo družino. Čeprav se 40-letni napadalec še ni uradno upokojil, investicija potrjuje njegove namere o vrnitvi v domovino. Nepremičnina, ki jo mediji opisujejo kot pravo palačo, predstavlja pomemben del nogometaševega investicijskega portfelja in priprav na življenje po nogometu. Ronaldo, ki trenutno igra v Savdski Arabiji, z izbiro lokacije v bližini portugalske prestolnice ohranja močno vez z domačim okoljem. Gradnja in opremljanje dvorca sta bila usmerjena v zagotavljanje vrhunske infrastrukture, ki bo športniku omogočala miren prehod v obdobje po koncu profesionalnega igranja. Nakup odmeva v portugalski javnosti kot eden največjih nepremičninskih poslov v zasebnem sektorju.

Delnice nizozemskega tehnološkega giganta ASML so na borzi ponovno dosegle rekordno vrednost in prvič presegle mejo 1000 evrov. Razlog za strmo rast tečajev je povečano optimistično pričakovanje glede novih naročil strojev za izdelavo čipov. Ključni kupci, med katerimi izstopa južnokorejski Samsung in drugi vodilni proizvajalci spominskih čipov, krepijo povpraševanje po najsodobnejši litografski opremi, ki jo ekskluzivno proizvaja nizozemsko podjetje. Analitiki v investicijskih bankah napovedujejo, da bi se lahko rast nadaljevala tudi v prihodnje, pri čemer nekatere napovedi vrednost delnice postavljajo celo pri 1300 evrih. Podjetje ASML velja za hrbtenico globalne industrije polprevodnikov, saj njihova tehnologija omogoča proizvodnjo najnaprednejših mikročipov na svetu. Trenutni trendi na področju umetne inteligence in digitalizacije dodatno spodbujajo povpraševanje po njihovih produktih, kar investitorji interpretirajo kot začetek novega obdobja visoke rasti za podjetje.

Finska pijačarska skupina Olvi Group je uspešno zaključila prevzem Banjalučke pivare, s čimer je uradno postala lastnica največje pivovarne v Bosni in Hercegovini. Postopek transakcije, ki se je začel z objavo namere septembra 2025, se je formalno sklenil 5. januarja 2026. S tem dnem je banjaluško podjetje postalo polnopravni del finske skupine, ki namerava z nakupom okrepiti svojo prisotnost na trgih jugovzhodne Evrope. Nakup vključuje celotno dejavnost pivovarne, ki je bila do zdaj v lasti investicijskega sklada Altima UK Value Investments Limited. Banjalučka pivara, znana predvsem po svoji blagovni znamki Nektar, je s tem prešla pod okrilje strateškega partnerja iz Severne Evrope. Za finsko skupino Olvi, ki že obvladuje pomembne tržne deleže v baltskih državah in na Finskem, ta korak predstavlja pomembno širitev na Balkan, kjer bodo skušali izkoristiti obstoječo infrastrukturo in uveljavljeno blagovno znamko za nadaljnji razvoj poslovanja v regiji.

V središču Indianapolisa so se uradno začela gradbena dela za nov večnamenski kompleks, ki bo vključeval prvi hotel prestižne verige Ritz-Carlton v tem mestu in sodobno koncertno prizorišče pod okriljem podjetja Live Nation. Projekt, ki ga vodi investicijska skupina Boxcar Development LLC v lasti družine Simon, bo postavljen v neposredni bližini dvorane Gainbridge Fieldhouse. Nova dvorana z zmogljivostjo 4000 obiskovalcev bo zapolnila vrzel med manjšimi klubi in velikimi arenami, s čimer bo Indianapolis pridobil pomembno središče za glasbene in kulturne dogodke. Investicija bo imela pomemben gospodarski vpliv na lokalno okolje, saj načrtujejo vzpostavitev več kot 300 novih delovnih mest za polni delovni čas. Začetna urna postavka za zaposlene bo znašala 20 dolarjev, kar bo prispevalo k stabilnosti lokalnega trga dela. Poleg hotela in dvorane bo kompleks obsegal tudi nove maloprodajne prostore, kar bo dodatno spodbudilo revitalizacijo mestnega jedra in privabilo tako turiste kot poslovne obiskovalce. Mestne oblasti in investitorji poudarjajo, da gre za ključen projekt za prihodnji razvoj turistične infrastrukture mesta. Gradnja se bo izvajala v več fazah, cilj pa je ustvariti celoletno gospodarsko dejavnost, ki bo podpirala okoliška podjetja in storitveni sektor. Projekt predstavlja eno največjih zasebnih investicij v mestnem središču v zadnjih letih in utrjuje položaj Indianapolisa kot pomembne destinacije za zabavno industrijo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob obisku v Trebinju potrdil, da je Srbija pripravljena investirati več kot 200 milijonov evrov v gradnjo novega letališča. Vučić je ob tem pozval pristojne institucije v Bosni in Hercegovini ter entiteti Republika Srbska, naj pospešijo postopke za izdajo potrebnih dovoljenj za začetek projekta. Po njegovih besedah gre za strateško naložbo, od katere srbska stran ne namerava odstopiti. Projekt gradnje letališča v Trebinju velja za ambiciozen infrastrukturni načrt, ki bi povezal to regijo s širšim mednarodnim prostorom, hkrati pa okrepil gospodarske in politične vezi med Srbijo in Republiko Srbsko. Kljub napovedim o visokih vlaganjih projekt ostaja odvisen od usklajevanja med različnimi ravnmi oblasti v Bosni in Hercegovini, kjer se pogosto pojavljajo vprašanja glede pristojnosti nad državnim premoženjem in zemljišči. Srbska stran pričakuje, da bodo birokratske ovire kmalu odpravljene, kar bi omogočilo prehod v fazo izvedbe.

Izvoz pametnih telefonov iPhone iz Indije je presegel mejnik 50 milijard ameriških dolarjev v okviru vladne sheme spodbud, povezanih s proizvodnjo (PLI). Ta dosežek poudarja močno rast indijskega izvoznega sektorja, razširitev proizvodnih zmogljivosti podjetja Apple ter vse večjo vlogo države v njegovi globalni proizvodni mreži. Samo v prvih devetih mesecih proračunskega leta 2026 je izvoz iPhonov znašal skoraj 16 milijard dolarjev, kar je kumulativno vrednost pošiljk v petletnem obdobju sheme PLI potisnilo čez omenjeno mejo. Pričakuje se, da se bo ta številka do konca obdobja še znatno povišala, saj so do izteka sheme ostali še trije meseci. Uspeh sheme PLI kaže na strateški premik podjetja Apple, ki pospešeno diverzificira svojo dobavno verigo izven Kitajske. Indija je s tem postala ključno središče v svetovni dobavni verigi elektronike, kar potrjujejo tudi napovedi o selitvi celotne proizvodnje prihajajočih modelov za ameriški trg v to regijo. Apple je s tem rezultatom na področju izvoza iz Indije prehitel svojega največjega tekmeca, podjetje Samsung, kar utrjuje njegov položaj vodilnega izvoznika visokotehnoloških naprav v državi. Ta mejnik ne predstavlja le finančnega uspeha, temveč tudi potrditev indijske gospodarske politike spodbujanja domače proizvodnje.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Hamburški župan Peter Tschentscher je izrazil optimizem glede dokončanja gradnje nebotičnika Elbtower, ki naj bi bil po novih načrtih zaključen do leta 2029. Projekt, ki je zaradi insolventnosti investitorja Signa Group dlje časa stal, bo po županovih besedah vključeval tudi nov prirodoslovni muzej (Naturkundemuseum). Čeprav so dela na gradbišču trenutno ustavljena, mestne oblasti verjamejo, da je dokončanje objekta le še vprašanje nekaj let. Načrti za prihodnost stavbe predvidevajo spremenjeno namembnost nekaterih delov nebotičnika, s čimer želijo zagotoviti dolgoročno vzdržnost in javni pomen investicije. Vključitev muzeja v projekt Elbtower predstavlja strateško odločitev, ki bi objektu podelila večjo kulturno vrednost in privabila širši krog obiskovalcev. Kljub preteklim finančnim težavam in zapletom z lastništvom, Tschentscher poudarja, da projekt ostaja ključen del hamburške mestne silhuete in gospodarskega razvoja območja HafenCity.

Nemški kemični koncern BASF bo konec marca odprl novo tovarno na Kitajskem. Kljub velikim upanjem v rast na kitajskem trgu, naložba sproža skepticizem zaradi geopolitičnih napetosti in prizadevanj za zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Kitajske.

Najem pisarniških prostorov v osmih največjih indijskih mestih se je v letu 2024 povečal za 25 odstotkov in dosegel rekordnih 61,4 milijona kvadratnih čevljev (približno 5,7 milijona kvadratnih metrov). Po podatkih nepremičninskega svetovalnega podjetja Cushman & Wakefield je ta rast posledica izjemnega povpraševanja tako domačih kot tujih podjetij, kar odraža dolgoročno stabilnost indijskega nepremičninskega trga. Leta 2024 je neto zakup prostorov znašal 49,1 milijona kvadratnih čevljev, kar pomeni, da so lanski rezultati bistveno presegli prejšnja obdobja. Analiza po mestih kaže na neenakomerno porazdelitev rasti, saj so največji vzpon zabeležili v mestih Bengaluru, Hiderabad, Pune, Delhi-NCR in Čenaj. Nasprotno pa se je obseg najemov zmanjšal v Mumbaju, Kalkuti in Ahmedabadu. Anshul Jain iz podjetja Cushman & Wakefield je poudaril, da rekordne številke niso le prehoden trend, temveč signalizirajo trajno rast, ki jo poganjajo predvsem globalni centri zmogljivosti (GCC). Napovedi za leto 2026 ostajajo optimistične, saj strokovnjaki pričakujejo nadaljnjo širitev teh centrov in povečano povpraševanje po sodobnih poslovnih prostorih.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnem prijetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura v okviru vojaške operacije napovedal korenite spremembe v venezuelski energetski politiki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike prevzele nadzor nad državo in njenimi naftnimi rezervami, ki so največje na svetu, z utemeljitvijo, da so venezuelski vladni režimi v preteklosti ZDA "ukradli" nafto. Kot povračilni ukrep in sredstvo za obnovo države namerava Trump vključiti največje ameriške naftne korporacije, ki bodo v Venezuelo vložile več milijard dolarjev za sanacijo dotrajane infrastrukture. Ameriški predsednik trdi, da bo celoten proces financiran neposredno iz prihodkov od prodaje venezuelske nafte, kar pomeni, da operacija za ameriške davkoplačevalce ne bo predstavljala finančnega bremena. Čeprav so ZDA po vojaškem posredovanju prevzele upravljanje nad viri, ameriški embargo na venezuelsko nafto za zdaj ostaja v veljavi, medtem ko Trump napoveduje povečanje proizvodnje, ki je v zadnjih letih močno upadla. Pod Madurovim vodstvom je država proizvedla manj kot milijon sodčkov dnevno, kar je trikrat manj kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila industrija nacionalizirana. Trumpov načrt predvideva, da bodo ameriška podjetja povrnila svoje investicije s prihodnjimi dobički od prodaje naftnih derivatov na svetovnih trgih.

Po poročanju medijev je predsednik Trump izjavil, da bi lahko venezuelska naftna industrija s podporo ZDA zaslužila veliko denarja. Uprava naj bi ameriškim naftnim podjetjem, ki pričakujejo odškodnino za zaseženo premoženje v Venezueli, ponudila podporo pod pogojem, da ponovno investirajo v državo.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelskega naftnega sektorja, v katerega nameravajo ameriška podjetja vložiti več milijard ameriških dolarjev. Odločitev sledi nedavnim ameriškim zračnim napadom na strateške cilje v državi, s katerimi so Združene države Amerike prevzele nadzor nad dostopom do največjih svetovnih zalog surove nafte. Trump je poudaril, da bodo ameriške energetske družbe ključne pri obnovi uničene infrastrukture in zagotavljanju nemotenega pretoka nafte. Med podjetji, ki bodo imela največje koristi od nove situacije, se omenja zlasti energetski gigant Chevron s sedežem v Houstonu, ki je že sedaj prisoten na venezuelskem trgu. Cilj operacije je po navedbah Washingtona stabilizacija oskrbe z naftno in modernizacija zastarelih proizvodnih obratov, ki so bili v času režima Nicolása Madura zanemarjeni. Kritiki opozarjajo, da gre za neposreden poskus prevzema naravnih bogastev suverene države pod krinko humanitarne ali varnostne intervencije.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.

Družba AIA Korea je zaradi naraščajočega povpraševanja po zavarovanjih v tujih valutah uvedla nov produkt pokojninskega zavarovanja, denominiranega v ameriških dolarjih. Gre za odziv na hitro staranje prebivalstva in trende zgodnejšega upokojevanja v Južni Koreji, hkrati pa produkt nagovarja vlagatelje, ki želijo zaščititi svoje premoženje pred šibkostjo domače valute von. Pri tem produktu se premije in izplačila izvajajo v dolarjih, kar zavarovancem omogoča izkoriščanje tečajnih gibanj in višjih obrestnih mer v primerjavi s klasičnimi varčevalnimi računi. Poleg tega so v letu 2025 stopile v veljavo pomembne spremembe na področju načrtovanja upokojitve v Združenih državah Amerike, ki jih prinašata zakonodaja Secure 2.0 in One Big Beautiful Bill Act. Te spremembe vključujejo prilagoditve prispevkov za inflacijo in nove pogoje za račune tipa Roth, kar neposredno vpliva na strategije dolgoročnega varčevanja. Finančne institucije poudarjajo, da ameriški dolar ostaja varno globalno sredstvo, ki omogoča stabilnejši dohodek v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju poklicnega upokojevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Francosko podjetje Orano, ki je specializirano za rudarjenje in predelavo urana, je od Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike prejelo finančno podporo v višini 900 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji nove tovarne za obogateni uran v Oak Ridgeu v zvezni državi Tennessee. Celotna naložba v projekt je ocenjena na približno 5 milijard dolarjev, začetek proizvodnje pa v podjetju načrtujejo na začetku prihodnjega desetletja. To odločitev so v družbi Orano označili za pomemben mejnik pri širitvi svojih zmogljivosti na ameriškem trgu. Projekt predstavlja ključen del širše strategije administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki si prizadeva za krepitev domače jedrske proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega urana. Ameriško ministrstvo je ob tem napovedalo skupni paket financiranja v višini 2,7 milijarde dolarjev, namenjen razvoju zmogljivosti za bogatenje urana na tleh ZDA. Orano namerava pogodbo dokončno potrditi v prvi polovici leta, nato pa nadaljevati z razvojem obrata, ki bo ključen za oskrbo z energijo v prihodnosti.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Predsednik Trump je izjavil, da bi ameriška podjetja lahko prevzela venezuelsko naftno industrijo. Analitiki in ekonomisti ne pričakujejo, da bi situacija v Venezueli z Madurovim zajetjem vplivala na svetovno gospodarstvo ali finančne trge. Pojavilo se je tudi vprašanje venezuelskega nahajališča zlata, vrednega 1,4 bilijona dolarjev.

Hyundai je na sejmu CES 2026 predstavil holografski zaslon na vetrobranskem steklu, čeprav je bila avtomobilska prisotnost na sejmu manj izrazita. Samsung je razkril vizijo za življenjski slog, ki ga poganja umetna inteligenca, in predstavil novo linijo naprav in storitev, ki temeljijo na UI. Korejski proizvajalci baterij pa so izrazili optimizem glede ponovnega zagona rasti v letu 2026, pri čemer stavijo na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Prvi polni trgovalni teden v letu 2026 je na ameriške borze prinesel povečano negotovost, saj so vlagatelji z nestrpnostjo pričakovali objavo mesečnih podatkov o trgu dela. Ti podatki bi lahko povzročili prekinitev prazničnega zatišja in spodbudili večja nihanja tečajev vrednostnih papirjev v Združenih državah Amerike. Po mirnem koncu preteklega leta so oči finančne javnosti uprte v statistiko zaposlovanja, ki velja za enega ključnih kazalnikov zdravja največjega svetovnega gospodarstva. Analitiki so opozarjali, da bi morebitna odstopanja od pričakovanj lahko sprožila buren odziv na delniških trgih, ki so se v prvih dneh januarja šele prebujali iz zimskega spanca. Poleg podatkov o zaposlovanju je začetek leta 2026 postregel z vrsto drugih gospodarskih objav, ki so pomembne za oblikovanje naložbenih strategij v novem koledarskem letu. Vlagatelji so se zato pripravljali na povečano volatilnost, ki običajno spremlja prve resne objave makroekonomskih podatkov po prazničnem obdobju.

Ameriški delniški trgi so v torek zabeležili nove rekordne vrednosti, h čemur je prispevala predvsem rast delnic v tehnološkem sektorju. Osrednji borzni indeks S&P 500 je torkovo trgovanje zaključil z 0,6-odstotnim pribitkom, kar predstavlja nov zgodovinski vrh. Takšen razvoj dogodkov na borznih parketih v New Yorku odraža trende iz preteklega leta, ko so prav velika tehnološka podjetja pogosto narekovala tempo in trg vodila do zaporednih rekordov. Splošna rast na Wall Streetu kaže na nadaljevanje optimizma med vlagatelji, ki stavijo na prevladujočo vlogo tehnoloških velikanov v svetovnem gospodarstvu. Čeprav so bili dobički razpršeni med več sektorjev, je bila tehnologija tista, ki je indeks S&P 500 znova potisnila čez doslej najvišje meje. Analitiki ocenjujejo, da so ti premiki odraz stabilnega povpraševanja in pričakovanj o nadaljnji rasti prihodkov vodilnih korporacij.

PwC bo povečal sodelovanje s podjetji za digitalna sredstva. Glavni razvijalci Zcash so nepričakovano odstopili, kar je vplivalo na ceno. TokensCloud pa prevladuje v rudarjenju Bitcoin v oblaku.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Podjetje za umetno inteligenco xAI, ki ga vodi ameriški milijarder Elon Musk, je od vlagateljev pridobilo 20 milijard dolarjev kapitala za nadaljnji razvoj in širitev svojih dejavnosti. Ta obsežna finančna injekcija prihaja v času, ko se podjetje sooča s kritičnimi odzivi javnosti glede svoje programske opreme Grok. Slednja je bila tarča kritik zaradi ustvarjanja neprimernih in razgaljenih slik mladoletnih oseb, kar je sprožilo razprave o varnostnih mehanizmih Muskove tehnologije. Kljub etičnim pomislekom in kontroverzam, ki obkrožajo delovanje klepetalnika Grok, so vlagatelji pokazali izjemno zaupanje v dolgoročni potencial podjetja. Sredstva bodo namenjena predvsem krepitvi računske infrastrukture in izboljšanju modelov umetne inteligence, s čimer želi Musk konkurirati uveljavljenim igralcem na trgu, kot sta OpenAI in Google. Visok znesek investicije potrjuje, da tehnološki sektor kljub regulatornim tveganjem še naprej močno stavi na razvoj generativne umetne inteligence pod Muskovim vodstvom.

Sirski predsednik Ahmed Šara in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi gospodarskih vezi in naložbah med državama. Voditelja sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja pri stabilizaciji regije in naslovila ključna vprašanja dvostranskih odnosov, ki so se v zadnjem obdobju začeli normalizirati. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila na konkretne možnosti za investicije v sirsko gospodarstvo, ki po dolgotrajnih konfliktih potrebuje tuji kapital. Poleg gospodarskih tem sta Šara in bin Salman izmenjala mnenja o širšem regionalnem razvoju, pri čemer sta izpostavila nujnost usklajenega delovanja za zagotavljanje miru na Bližnjem vzhodu. Gre za enega pomembnejših stikov na visoki ravni med Damaskom in Rijadom, ki potrjuje ponovno vključevanje Sirije v arabsko diplomacijo.

Savdski organ za trg kapitala (CMA) je v torek uradno potrdil regulativne spremembe, ki bodo z začetkom februarja 2026 omogočile neposreden dostop do borznega trga vsem kategorijam tujih vlagateljev. Gre za strateško odločitev kraljevine, s katero želi Rijad okrepiti vlogo tujega kapitala v svojem gospodarstvu in diverzificirati finančne vire izven naftnega sektorja. Do sedaj so bili pogoji za vstop na savdski trg omejeni na določene institucije in kvalificirane investitorje, nova pravila pa odpravljajo te omejitve. Sprejetje novih pravil pomeni, da bodo lahko tuji posamezniki in podjetja neposredno vlagali v vrednostne papirje, uvrščene na savdsko borzo. Ukrep je del širšega programa 'Vision 2030', katerega cilj je preobrazba Savdske Arabije v vodilno svetovno naložbeno središče. Finančni strokovnjaki ocenjujejo, da bo liberalizacija trga znatno povečala likvidnost in privabila nove tokove kapitala iz Azije, Evrope in Amerike, kar bo utrdilo položaj kraljevine kot najmočnejšega finančnega akterja na Bližnjem vzhodu.

Globalni glasbeni gigant Universal Music Group (UMG) je prek svoje indijske podružnice sklenil strateško partnerstvo z eno vodilnih bollywoodskih produkcijskih hiš, Excel Entertainment. V okviru pogodbe je UMG kupil 30-odstotni lastniški delež v podjetju, ki ga vodi Farhan Akhtar, celotno vrednost indijske družbe pa so ocenili na približno 267 milijonov dolarjev (2.400 milijonov indijskih rupij). Investicija v višini 80 milijonov dolarjev predstavlja pomemben korak v širitvi UMG na hitro rastoči južnoazijski trg, kjer glasba iz filmske produkcije zavzema osrednje mesto. S tem sporazumom je Universal Music India pridobil globalne pravice za filmsko glasbo (soundtracke) produkcijske hiše Excel Entertainment. Partnerstvo je zasnovano z namenom pospeševanja rasti indijskega podjetja na področju digitalnih vsebin in filmov, hkrati pa utrjuje položaj UMG kot ključnega igralca v indijski zabavni industriji. Gre za eno največjih neposrednih tujih investicij v indijski medijski sektor v zadnjem obdobju, kar odraža naraščajoč pomen indijske popularne kulture na svetovnem prizorišču.