Aleksandar Vučić je po srečanju z Vladimirjem Putinom v Pekingu izjavil, da pričakuje nov plinski aranžma z Rusijo do konca septembra, ki bo za Srbijo ugoden. Poudaril je, da je sodelovanje z Rusko federacijo ključnega pomena in verjame, da se lahko še okrepi. Lukašenko je na srečanju s Putinom izjavil, da Belorusija podpira Rusijo pri reševanju konflikta v Ukrajini.

Vladimir Medinski, glavni ruski pogajalec v mirovnih pogovorih z Ukrajino in soavtor kontroverznih učbenikov zgodovine, naj bi imel skupaj z družino premoženje v vrednosti približno 75 milijonov ameriških dolarjev. O tem je poročal protikorupcijski sklad Alekseja Navalnega, ki navaja, da Medinski poseduje nepremičnine v vrednosti 6 milijard rubljev.

Združenje sindikatov upokojenih vojaških oseb Srbije je izrazilo presenečenje, da bo predsednik Aleksandar Vučić pri usklajevanju pokojnin spoštoval Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Kljub temu so pozvali k zmanjšanju 'marže na korupcijo', saj menijo, da se predsednik ukvarja z usklajevanjem pokojnin, kar ni v njegovi pristojnosti.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je ruskega predsednika Vladimirja Putina povabil na obisk v Turčijo med srečanjem na Kitajskem. Medtem Milorad Dodik, nekdanji predsednik Republike Srbske, načrtuje obisk Moskve in srečanje s Putinom. Ruski predsednik je dejal, da je bila situacija v Ukrajini posledica državnega udara v Kijevu.

Vladimir Putin je izjavil, da Trumpova administracija posluša ruske argumente glede vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možen napredek v pogovorih o končanju spopadov, vendar ni opazil bistvenih sprememb v ruskem stališču. Ukrajina je pozvala Kitajsko, naj pritisne na Putina, da bi se premaknil proti miru. Rutte je poudaril, da trajen mir zahteva krepitev ukrajinske vojske in zagotovitev jamstev Evrope in ZDA.

Vladimir Putin in Sji Džinping sta na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritizirala Zahod, pri čemer je Putin ponovil lažne obtožbe, da je Zahod kriv za vojno v Ukrajini. Medtem se je Putin sestal s turškim predsednikom Erdoganom v Kitajski, kjer sta razpravljala o vojni v Ukrajini. Pomočnik Vladimirja Putina je razkril nove podrobnosti pogovorov med Rusijo, Ukrajino in ZDA glede prekinitve ognja.

Vladimir Putin je med srečanjem s slovaškim premierjem dejal, da kakršni koli dogovor o rešitvi konflikta v Ukrajini ne sme ogroziti varnosti Rusije in da v Evropi opaža naraščajočo histerijo. Predlagal je, da bi Slovaška prekinila dobavo energije kot povračilni ukrep za ukrajinske motnje pri dobavi nafte. Med pogovori s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom nista razpravljala o napotitvi kitajskih mirovnih sil v Ukrajino. Igor Girkin je rusko poletno ofenzivo označil za sramoto, medtem ko Center za boj proti dezinformacijam trdi, da Putin pripravlja informacijski alibi za upravičevanje ruskih terorističnih napadov na ukrajinsko energetiko.

Slovaški premier Robert Fico je napovedal, da se bo v petek srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pred tem bo v Pekingu obiskal kitajskega predsednika Xi Jinpinga in ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Predsednika Irana in Rusije sta poudarila pomembnost poglabljanja odnosov z izvajanjem celovitega sporazuma o strateškem partnerstvu med državama. Vladimir Putin je dejal, da sta Rusija in Iran v stalnem stiku glede ključnih mednarodnih vprašanj.

Indijski premier Narendra Modi je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zagotovil, da bo Indija nadaljevala z uvozom nafte iz Rusije, kljub pritiskom ZDA. Med srečanjem na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje v Tianjinu sta Modi in Putin poudarila dolgoletne vezi med državama in izrazila željo po poglobitvi sodelovanja na vseh področjih. Putin je omenil tudi 'razumevanje' z Donaldom Trumpom glede vojne v Ukrajini, medtem ko je njegov pomočnik zanikal dogovore o srečanju s Zelenskim.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med 2. in 4. septembrom obiskal Kitajsko na povabilo predsednika Si Đinpinga, kjer se je udeležil obeležitve 80. obletnice zmage v drugi svetovni vojni. Med obiskom se je sestal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Na Beneškem filmskem festivalu je bil premierno prikazan film 'Čarovnik iz Kremlja', v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Film, ki ga je režiral Olivier Assayas, prikazuje vzpon Putina na oblast v 90. letih skozi oči političnega stratega, ki ga igra Paul Dano. Kritike so mešane, pri čemer nekateri hvalijo igralske predstave, medtem ko drugi menijo, da film ne doseže potenciala teme. Law je izjavil, da ga je bilo težko upodobiti Putina zaradi njegovega 'poker obraza'.

Donald Trump si prizadeva za večji nadzor nad odborom Federal Reserve, kar bi lahko vplivalo na ameriško monetarno politiko. Kljub govoricam o slabem zdravju je bil Trump opažen pri igranju golfa. V kongresu se medtem zaostrujejo razmere glede proračuna, Trump pa načrtuje uvedbo visokih davkov na uvožena zdravila, kar bi lahko povzročilo višje cene in pomanjkanje. Poleg tega je Trump ukazal zmanjšanje števila zaposlenih v državnih medijih. Priznal je tudi, da je precenil možnost sklenitve miru med Rusijo in Ukrajino.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) pozval k mednarodni pravičnosti in krepitvi gospodarskega sodelovanja. Ob tem je poudaril potrebo po nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne' in obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam SCO. Na srečanju so bili prisotni tudi voditelji Rusije in Indije, Vladimir Putin in Narendra Modi, kar je bil za nekatere znak enotnosti proti ZDA. Hkrati naj bi po navedbah BitcoinEthereumNews.com, kar 42 odstotkov svetovne populacije verjame protiameriški naraciji Kitajske.

Kitajski predsednik Xi Jinping je obljubil, da bo država članicam Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) zagotovila 2 milijardi juanov (približno 281 milijonov dolarjev oziroma 359,9 milijona singapurskih dolarjev) nepovratnih sredstev. Sredstva naj bi okrepila sodelovanje znotraj organizacije.

Združene države Amerike so pozvale evropske države, da uvedejo sankcije proti Indiji, podobne tistim, ki jih je uvedla sama. Zahtevajo predvsem prekinitev vseh dobav nafte in plina v Indijo. Ameriška administracija želi, da Evropa prevzame večjo vlogo pri pritisku na Rusijo, saj noče sama nositi vseh stroškov.

Ukrajina sumi, da je Rusija vpletena v umor nekdanjega predsednika parlamenta Andrija Parubija. EU naj bi pripravljala natančne načrte za napotitev vojakov v Ukrajino. V ruskem napadu v regiji Zaporožje je bil ubit par na svojem domu v vasi Omelnik.

Na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v kitajskem Tianjinu se je ruski predsednik Vladimir Putin srečal z indijskim premierjem Narendro Modijem in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po koncu zasedanja Sveta voditeljev držav članic ŠOS sta Putin in Modi skupaj odšla na dvostranske pogovore. Med srečanjem je Modi pozval Putina k čimprejšnji končanju vojne v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je pojasnil, da je Putin med obiskom uporabljal avtomobil Aurus s kitajskimi registrskimi tablicami, kar je v Kitajski običajna praksa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v četrtek v Parizu srečal z evropskimi voditelji. Srečanje naj bi potekalo v sklopu mednarodnih prizadevanj za rešitev konflikta, srečanje z ameriškim predsednikom Trumpom pa zaenkrat ni predvideno.

Premier Modi je na vrhu SCO poudaril, da Indija pri obravnavi bloka temelji na treh stebrih: varnosti, povezljivosti in priložnostih. Ob prisotnosti pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa je Modi obsodil nekatere države zaradi odprte podpore terorizmu. Članice SCO so obsodile nedavni teroristični napad v Pahalgamu v Džamu in Kašmirju, ki je zahteval 26 življenj, kar je bila pomembna diplomatska zmaga za Indijo.

Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem dejal, da dogovori, doseženi na vrhu z Donaldom Trumpom na Aljaski, odpirajo pot miru v Ukrajini. Kljub temu Kremelj zagotavlja, da bo Rusija nadaljevala vojno v Ukrajini.

Peter Navarro, nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je ponovno kritiziral Indijo zaradi nakupa poceni ruske nafte. Trdi, da Indija s tem financira rusko vojno v Ukrajini in da brahmani izkoriščajo indijsko prebivalstvo s preprodajo predelane nafte. Navarro je Indijo označil za 'pralnico Kremlja' in kritiziral visoke indijske carine, ki naj bi škodovale ameriškim delavcem in davkoplačevalcem.

Kitajski predsednik Xi Jinping je izkoristil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS) v Tianjinu, da bi poudaril naraščajoči globalni vpliv Kitajske, pri tem pa iskal potrditev svoje usklajenosti z Rusijo in izkoristil morebitno odtujenost Indije od ZDA. Xi je obljubil 280 milijonov dolarjev pomoči članicam ŠOS in pozval k nasprotovanju 'mentaliteti hladne vojne'. Vladimir Putin je na srečanje prinesel ponudbo za dobavo ruskih letalskih motorjev. Srečanje je bilo tudi priložnost za srečanje Putina, Xija in indijskega premierja Modija, kar nekateri vidijo kot sporočilo Donaldu Trumpu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako pridružil srečanju. Xi je poudaril vlogo Kitajske pri globalni gospodarski stabilnosti in ponudil finančno podporo partnerjem.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

V zadnjih dneh so se stopnjevali ruski napadi na Kijev, vključno z napadom na sedež Evropske unije in obsežnim napadom z droni in raketami, ki je zahteval najmanj 19 življenj. Ukrajinski predsednik Zelensky obtožuje Putina, da mu je pomembnejše ubijanje otrok kot pa mirovni koraki. Medtem tako Moskva kot Kijev drug drugega obtožujeta, da ne želita pogajanj. Zaradi teh dogodkov je malo verjetno, da se bosta Zelensky in Putin kmalu srečala. Cene nafte so narasle zaradi komentarjev Donalda Trumpa o vojni v Ukrajini.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da raje ubija otroke, kot da bi naredil korake k miru, medtem ko so ruski napadi na Kijev povzročili smrt 19 ljudi. Donald Trumpove izjave o vojni v Ukrajini so vplivale na rast cen nafte. Napad na sedež Evropske unije v Kijevu predstavlja novo eskalacijo konflikta. Pogovori med Zelenskim in Putinom v bližnji prihodnosti niso verjetni, saj se obe strani medsebojno obtožujeta o oviranju mirovnih pogajanj. Rusija nadaljuje z napadi na civilne cilje v Ukrajini in nadzoruje približno 20% ukrajinskega ozemlja.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije, s čimer želijo zagotoviti, da bodo volitve temeljile na resničnih informacijah. Rusija, ki je že večkrat anektirala moldavsko ozemlje, še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na državo. V Moskvi so protestniki pred moldavskim veleposlaništvom zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji, kar kaže na željo po večji udeležbi na volitvah.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, vključno z indonezijskim predsednikom Prabowom Subiantom, na obsežno vojaško parado v Pekingu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako udeležil parade, kjer naj bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko predstavljalo pomembno diplomatsko zmago za Kitajsko in priložnost za Kima, da si zagotovi podporo pred morebitnimi pogovori z Donaldom Trumpom.

Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in si še danes prizadeva za vpliv v državi s propagando in političnimi zavezniki. Evropska unija in platforma TikTok pomagata Moldavcem, da pri glasovanju upoštevajo resnične informacije in se izognejo ruskim dezinformacijam. V Moskvi so protestniki zahtevali povečanje števila volišč za moldavske državljane v Rusiji.

Rusija si zgodovinsko prizadeva za nadzor nad Moldavijo, kar dokazujejo večkratne aneksacije moldavskega ozemlja. Danes Rusija uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na državo. Evropska unija in TikTok pomagata Moldavcem, da se pri glasovanju opirajo na dejstva namesto na ruske dezinformacije. V Moskvi je skupina protestnikov pred moldavsko ambasado zahtevala povečanje števila volilnih mest v Rusiji.

Nekdanji Trumpov svetovalec Peter Navarro je ponovil obtožbe, da Indija deluje kot pralnica denarja za Kremelj, s tem ko kupuje rusko nafto z ameriškimi dolarji in financira Putinovo vojno. Poudaril je, da uvedba 50-odstotnih carin s strani Trumpa ni povezana z 'nepošteno trgovino', ampak z namenom prekinitve finančne podpore ruski vojni.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije pred volitvami. Hkrati je v Moskvi potekal protest pred moldavsko ambasado, kjer so manifestanti zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji. Rusija je v preteklosti že večkrat priključila moldavsko ozemlje in še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na Moldavijo.

Emmanuel Macron, Friedrich Merz in Donald Tusk so obiskali Republiko Moldavijo, da bi izrazili podporo njeni proevropski vladi pred parlamentarnimi volitvami. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi vpliva Rusije in njenih dezinformacijskih kampanj. Voditelji so poudarili pomembnost podpore Moldaviji na njeni poti v Evropsko unijo in obsodili ruske "laži" in "hibridne napade". ZDA medtem nadaljujejo s podporo Ukrajini in Evropi.

Ukrajinska vojska je v noči na četrtek izvedla napade z droni na ruske rafinerije nafte v Krasnodarski regiji in Samarski oblasti. Po poročanju ruskega eksilnega časopisa The Moscow Times so bile v napadih prizadete tri rafinerije, ki so zagorele. Napadi naj bi povzročili znaten upad v proizvodnji bencina v Rusiji. Ena od rafinerij je od ukrajinske meje oddaljena približno 900 kilometrov.

Poškodbe na naftovodu Družba so bile popravljene, zato so bile obnovljene dobave ruske surove nafte na Madžarsko in Slovaško. Madžarska je ukrajinskemu poveljniku, odgovornemu za napad na naftovod, prepovedala vstop v državo.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Po tem, ko je Peter Navarro, nekdanji svetovalec Donalda Trumpa, obtožil Indijo financiranja vojne v Ukrajini z nakupom ruske nafte in jo označil za 'Modijevo vojno', so se pojavili ostri odzivi. Analitiki so Navarrove izjave označili za 'sabotažo' in izrazili mnenje, da je 'izgubil kompas'. Navarro je trdil, da Indija s svojim delovanjem škoduje ZDA in Evropi, ker posredno financira rusko agresijo v Ukrajini.

Madžarska je vložila tožbo proti Evropski uniji na Sodišču EU zaradi odločitve o uporabi milijard evrov, zbranih od obresti na zamrznjeno rusko premoženje, za financiranje vojaške pomoči Ukrajini. Trdi, da je bil njen veto nezakonito obiden.

Rusija je izvedla nočne zračne napade na Ukrajino, pri čemer so sirene za zračni alarm opozarjale tako v vzhodnem kot zahodnem delu države. Napadi so bili izvedeni tudi s hipersoničnimi raketami in vodenimi izstrelki, v Kijevu pa so bili zabeleženi smrtni primeri. Na zasedenih območjih Ukrajine Rusija poskuša izbrisati vse, kar je ukrajinsko, in prebivalce prisiliti k pridobitvi ruskega potnega lista, brez katerega ni mogoče dobiti dela ali lastninske pravice.

Združene države Amerike so uvedle 50-odstotne carine na nekatere indijske izdelke, kar naj bi bil pritisk na New Delhi, da zmanjša nakupe ruske energije. Nekdanji direktor Niti Aayog, Amitabh Kant, meni, da bi morala Indija to razumeti kot spodbudo za izvedbo korenitih reform in diverzifikacijo izvoznih trgov. Ameriška finančna uradnica Bessent je dejala, da imata predsednik Trump in premier Modi dobre odnose, vendar so trgovinske napetosti, še posebej zaradi indijskega nakupa ruske surove nafte, obremenile pogajanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal odlok o imenovanju Olge Stefanišine, nekdanje visoke ministrice, za novo ukrajinsko veleposlanico v Združenih državah Amerike. Zelenski je poudaril, da so odnosi z ZDA ključnega pomena za varnost Ukrajine.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil prepričanje, da ruski predsednik Vladimir Putin ne želi srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim iz osebnih razlogov. Trump je obenem namignil na možnost novih sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini in obljubil dobavo 3.350 raket dolgega dosega Ukrajini, da bi odvrnil Rusijo od nadaljevanja vojne. Analitiki ocenjujejo, da bi gospodarska kriza lahko prisilila Putina k miru. Trumpovo podporo Ukrajini postavlja Putina v težaven položaj, medtem ko ruski predsednik išče načine za podaljševanje konflikta in računa na potrpljenje Donalda Trumpa.

Donald Trump je nakazal na možnost novih sankcij proti Rusiji zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini. Kljub temu, da je srečanje Trumpa s Putinom zmedlo Putinove načrte za novo Jalto ali München, naj bi imel ruski predsednik še vedno rezervni načrt. Analitiki menijo, da bi lahko ključni dejavnik, kot je gospodarska kriza v Rusiji, Putina prisilil k miru v Ukrajini.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v Spodnji Saški odprl največjo tovarno za proizvodnjo streliva v Evropi. Tovarna v Unterlüssu naj bi do leta 2027 dosegla polno zmogljivost, s proizvodnjo 350.000 artilerijskih izstrelkov kalibra 155 milimetrov letno. Del proizvodnje bo namenjen tudi Ukrajini. Tovarna naj bi okrepila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva tega kalibra v zahodnem svetu.