Hamas je predal trupla štirih dodatnih talcev, pri čemer jih v Gazi ostaja še 20. Izrael pritiska na Hamas, da bi izpolnil dogovor o prekinitvi ognja, in želi prevzeti vlogo reda v Gazi.

V Združenih državah Amerike dve osebi tožita policijo Ambridge zaradi aretacij med protestom proti imigracijskim racijam. Na Nizozemskem je policija aretirala več deset protivojnih aktivistov, ki so blokirali železniško progo v Rotterdamu. V Pakistanu so oblasti zaprle glavne ceste v Lahoreju in Islamabadu zaradi verskega protesta, kar je povzročilo prometne motnje in varnostne ukrepe.

Po poročanju virov se je učinkovitost ameriških sistemov zračne obrambe Patriot v Ukrajini zmanjšala. Nekdanji namestnik načelnika generalštaba ukrajinske vojske, generalpodpolkovnik Igor Romanenko, je izjavil, da je učinkovitost teh sistemov padla s 42 % na 6 % zaradi posodobitev ruskih raket. Ruski sistemi S-350 naj bi bili sposobni učinkovito prestreči ameriške rakete Tomahawk, če bi bile te dobavljene Ukrajini.

Novi ruski napadi so povzročili požar v stolpnici v središču Kijeva in ciljali na energetske objekte. V napadih je bilo ranjenih osem ljudi v Kijevu in pet v Zaporožju, kjer je umrl tudi sedemletni deček. Zaradi napadov so uvedli izredne izključitve električne energije v več regijah. Medtem se je v Rusiji med pristajanjem zrušilo letalo MIG-31.

Ukrajina se je po ruskih zračnih napadih na plinsko infrastrukturo obrnila na države G7 s prošnjo za povečanje uvoza naravnega plina za 30 %. Energetska ministrica Svitlana Hrynchuk je dejala, da so ruski napadi povzročili znatno škodo. Medtem pa je Kremelj pozval ZDA, naj Ukrajini ne pošiljajo raket Tomahawk.

Andrej Babiš je zmagal na Češkem. Protesti v Gruziji so se izjalovili. Rusija je izvedla uničujoč napad na energetsko in železniško infrastrukturo. Nad Baltskim morjem je bil opažen balon.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Orsku, ki se nahaja v Orenburški regiji v Rusiji, približno 1400 kilometrov globoko v ruskem ozemlju. Rusija je izvedla "največji napad" na ukrajinsko plinsko infrastrukturo od začetka konflikta. Ukrajini so vrnili še 22 otrok s strani Rusije, ki so bili na ozemljih pod nadzorom Rusije. Amerika ne bo poslala raket "Tomahawk" Ukrajini. Ruska vojska je nadaljevala ofenzivo proti Ukrajini in izvedla množične napade na vojaško-industrijsko in energetsko infrastrukturo. Ruska vojska je zavzela sedem naselij v DNR in Dnjepropetrovski oblasti.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad z droni in raketami na več ukrajinskih regij, pri čemer je bila glavna tarča energetska infrastruktura. Ukrajina obtožuje Rusijo, da izkorišča zimo kot orožje z napadi na električno omrežje in plinska podjetja, da bi civiliste prikrajšala za ogrevanje in vodo. Naftogaz je utrpel največji zračni napad na svojo infrastrukturo za pridobivanje plina od začetka vojne. Glavne tarče so bile kritične infrastrukturne zmogljivosti (energetski sektor) v regijah Harkov in Poltava. Po podatkih nadzornih kanalov je Rusija izstrelila šest raket Iskander na Lubny in Lokhvico.

Rusija in Ukrajina sta izvedli izmenjavo vojnih ujetnikov v formatu 185 za 185, kar je potrdilo rusko obrambno ministrstvo. Izmenjava je potekala v skladu z dogovori, doseženimi v Istanbulu.

Izrael je napadel mednarodni humanitarni konvoj "Global Sumud Flotilla", ki je plul proti Gazi, kar je sprožilo ostro obsodbo grških političnih strank, kot sta Nova Levica, Siriza in KKE. Grška vlada nadaljuje z usposabljanjem ukrajinskih sil in pošiljanjem vojaške opreme, kar povečuje grško vpletenost v konflikt.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da večina držav Evropske unije za zaprtimi vrati soglaša z Madžarsko, da Evropa drsi v vojno. Poudaril je, da Madžarska ne želi deliti usode Ukrajine in nasprotuje njenemu članstvu v EU, ker meni, da bi to pomenilo vojno z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Zelenski in vodja IAEA sta izrazila zaskrbljenost zaradi varnostnih tveganj v jedrski elektrarni Zaporožje, ki je že več kot teden dni odklopljena od električnega omrežja in deluje na rezervno napajanje. Pojavljajo se tudi strahovi glede zmanjševanja zalog dizelskega goriva, potrebnega za hlajenje reaktorjev. Poudarjeno je bilo, da elektrarna že sedem dni deluje brez zunanjega napajanja.

Po vdorih dronov v Natov zračni prostor je ruska propaganda ustvarjala alternativno resničnost, v kateri se prikazuje kot žrtev, kar kaže na naraščajočo utrujenost od vojne v državi. Francoski predsednik Macron je opozoril pred ruskimi kibernetskimi napadi in dezinformacijami. Putin je izrazil nezadovoljstvo zaradi ponovne oborožitve Evrope in zagrozil s protiukrepi, hkrati pa se odzval na izjave Donalda Trumpa o ruski vojski.

Ukrajina je obtožila Rusijo, da je namerno obstreljevala območje v bližini jedrske elektrarne Černobil, zaradi česar je bila oskrba z elektriko prekinjena za več kot tri ure. Kljub temu so oblasti sporočile, da ravni sevanja ostajajo varne in da je bila oskrba z elektriko v celoti obnovljena.

Ukrajinski droni so v soboto napadli naftno črpališče v ruski republiki Čuvašiji, kar je povzročilo zaustavitev delovanja naftnega obrata. Vodja Čuvašije, Oleg Nikolaev, je potrdil incident in dejal, da je bil cilj napada objekt blizu naselja Konar v okrožju Civilski. Ruske sile so medtem izvedle zračne napade na različne regije po Ukrajini.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Kremlj je zavrnil Trumpove izjave, da je Rusija "tiger iz papirja", in poudaril, da Rusija vidi možnost ponovnega osvajanja izgubljenih ozemelj s strani Ukrajine kot nerealno. Dmitrij Peskov je dejal, da je Rusija prej medved kot tiger iz papirja. Trumpove izjave so vzbudile previdnost v Ukrajini, nekateri pa upajo, da bodo njegove besede podprte s konkretno podporo. Berlin meni, da Trumpove izjave povečujejo pritisk na Rusijo.

Rusija je poročala o obsežnem ukrajinskem napadu z droni. Zaradi visokih stroškov vojne proti Ukrajini, ki državo bremenijo z velikimi izdatki za vojsko in varnost, pa se je Moskva odločila za dvig davka na dodano vrednost (DDV).

Giorgia Meloni je določila pogoje za priznanje Palestine, ki vključujejo izpustitev talcev in izključitev Hamasa. V Avstraliji so potekali protesti v podporo Palestini. Ameriški veterani so se pridružili flotili, ki pluje v Gazo v znak protesta proti izraelski politiki. Irski Tanaiste Simon Harris je izjavil, da je izraelski napad na flotilo s pomočjo za Gazo kršitev mednarodnega prava. Kamala Harris je izrazila sočutje s Palestinci in obsodila Netanjahuja.

Ukrajina bo leta 2026 za obrambo potrebovala med 120 in 150 milijardami dolarjev, saj se vojna z Rusijo nadaljuje že četrto leto. Obrambni minister Denys Šmyhal je povedal, da Ukrajina trenutno namenja več kot 31 odstotkov svojega bruto domačega proizvoda za vojsko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k uvedbi 19. paketa sankcij proti Rusiji po vdoru ruskih dronov v zračni prostor Evropske unije. Medtem je finski predsednik Aleksander Stubb kritiziral Madžarsko in Slovaško zaradi nakupa ruske nafte, kar po njegovem mnenju podpira rusko invazijo na Ukrajino. Beloruski voditelj Aleksander Lukašenko je izjavil, da je Rusija pripravljena na dogovor glede Ukrajine, a je konec konflikta odvisen od evropskih držav in Zelenskega. Ukrajina je obsodila poskuse zmanjševanja odgovornosti Rusije glede vdora dronov v poljski zračni prostor, medtem ko Nemčija napoveduje povečanje angažmaja na vzhodni meji NATO. Ukrajinski dron pa naj bi napadel rusko reševalno ladjo v Črnem morju.

Poljska je sporočila, da so ruski droni med napadom na Ukrajino večkrat kršili njen zračni prostor in da jih je njeno letalstvo sestrelilo. Poljska je aktivirala obrambne protokole in opozorila prebivalce, naj ostanejo doma, zlasti v treh vojvodstvih, ki so najbolj izpostavljena. Incident je sprožil obsodbe in zaskrbljenost glede varnosti zračnega prostora Poljske.

Rusija v šolah uvaja propagando, ki poveličuje invazijo na Ukrajino, celo za otroke, stare tri leta. Kremelj si prizadeva vzgojiti mlade lojaliste po vzoru sovjetske dobe. Analitiki opozarjajo, da Ukrajina ni edina tarča Putinovih načrtov, ki bi lahko ogrozili tudi Poljsko in druge evropske države. Prekinitev pan-evrazijske integracije, ki jo je načrtoval Putin, pa je povzročila multipolarno tekmovanje za ideje in tehnologijo.

Avstralija bo v naslednjih petih letih namenila 1,7 milijarde avstralskih dolarjev za nakup flote podvodnih dronov Ghost Shark, ki bodo izdelani in zasnovani v Avstraliji. Obrambni minister Richard Marles je poudaril, da imajo ti veliki podvodni napadalni droni zelo dolg doseg delovanja, kar bo okrepilo avstralsko ognjeno moč v vse bolj grozeči regionalni pokrajini.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju Unije predlagala delno ustavitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom in ustavila plačila Izraelu zaradi ravnanja v Gazi. Razlog za to so nesoglasja med državami članicami glede uvedbe sankcij proti Izraelu. Nemčija naj ne bi podpirala sankcij.

Predsednica Evropskega parlamenta, Roberta Metsola, je pohvalila "fantastično vodenje" nekdanjega portugalskega premierja Antónia Coste v Evropskem svetu. Metsola je poudarila, da Costa svoje delo jemlje resno in da ga voditelji držav in vlad v Evropskem svetu cenijo. Prav tako je zavrnila kakršno koli vmešavanje v njegovo mednarodno evropsko predstavljanje.

Izrael je izvedel zračne napade na visoke voditelje Hamasa v katarski prestolnici Doha. O napadih je predhodno obvestil Združene države Amerike. Napad na ozemlju ameriškega zaveznika predstavlja stopnjevanje konflikta in ogroža pogovore o prekinitvi vojne in izpustitvi talcev. S tem je Doha, ki je bila prej glavno prizorišče pogajanj o premirju, postala novo bojišče v konfliktu v Gazi.

Rusko obrambno ministrstvo je poročalo, da so njihove sile uničile 1150 ukrajinskih vojakov in sestrelile 230 ukrajinskih dronov. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba je sporočila, da so njeni strokovnjaki napadli ključne ruske cilje zračne obrambe na Krimu. Pojavljajo se tudi poročila o upočasnitvi dobave sistemov zračne obrambe in raket Ukrajini s strani ZDA.

Španska vlada, ki je ena najostrejših kritikov izraelske vojaške operacije v Gazi v Evropi, je ponovno zahtevala izključitev Izraela iz Evrovizije zaradi vojne v Gazi.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Poljska zahtevala aktiviranje člena 4 NATO. Premier Donald Tusk je dejal, da je država v najkritičnejši točki po drugi svetovni vojni. Rusija trdi, da ni načrtovala napadov na Poljsko in da so bili vsi cilji napadov na Ukrajino doseženi. ZDA so ponovile zavezo k obrambi ozemlja NATO.

Španija je prepovedala vstop v državo izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njune vloge v dogajanju v Gazi. Ministra sta bila že prej sankcionirana s strani držav kot je Kanada. Španski zunanji minister je izraelskega premierja Pedra Sancheza obtožil antisemitizma, zaradi česar je Španija poklicala nazaj svojega veleposlanika iz Tel Aviva. Islandija ni razpravljala o prepovedi prevoza vojaške opreme v Izrael preko svojega zračnega prostora.

Ukrajinski kibernetski korpus GUR je izvedel obsežen DDOS napad na ruske plačilne sisteme za gorivo, kar je povzročilo milijonske izgube. Napad je onemogočil delovanje infrastrukture operaterja "K-Corp", ki je servisiral "Koncern Kalašnikov" in druge spletne vire.

Donald Trump je izjavil, da je pripravljen na drugi krog sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Poljski zunanji minister Radosław Sikorski je ob tem izrazil kritiko na račun Trumpa.

Rusko veleposlaništvo na Švedskem je bilo ponovno tarča napada z dronom. Iz drona je bila na poslopje odvržena plastična vrečka, napolnjena z barvo. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah.

V Veliki Britaniji so aretirali britanske državljane, ki so protestirali proti domnevnemu genocidu. Aktivisti so zasedli prostore BBC v Manchestru, obtožujoč medijsko hišo, da je »sodelovala« pri genocidu v Gazi. V Londonu so potekale priprave na proteste ob prisotnosti 51 izraelskih proizvajalcev orožja na sejmu, pri čemer je bila britanska vlada obtožena »vrhunske vpletenosti v genocid«.

ZDA so izrazile pripravljenost za povečanje pritiska na Rusijo in sodelovanje z evropskimi partnerji pri uvedbi dodatnih sankcij. EU pa razmišlja o novih sankcijah za več kot pet ruskih bank in energetskih podjetij. Ruske sile so napadle termoelektrarno v Kijevski oblasti, ukrajinska protizračna obramba pa je sestrelila 112 ruskih dronov. Rusija in Belorusija bosta izvedli vojaško vajo Zapad 2025 blizu meje NATA.

Rusija je v nedeljo izvedla največji zračni napad na Ukrajino od začetka vojne, pri čemer je bilo ubitih najmanj dvoje ljudi, med njimi mati in otrok. Napad je povzročil požar v vladnem poslopju v Kijevu.

V Ukrajini se je skupina pro-Kremljskih Gruzijcev srečala z Denisom Pušilinom, vodjo okupacijskih oblasti v regiji Doneck. Pušilin je srečanje označil za srečanje s »somišljeniki iz Gruzije«. Medtem je Kremelj sporočil, da Moskva še ni pripravljena napovedati časovnega okvira za dosego mirovnega sporazuma z Ukrajino, a je pripravljena na pogajanja, ki ne ogrožajo ruskih varnostnih interesov.

Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da videoposnetki Hamasa, ki prikazujejo talce, ne bodo oslabili Izraela pri doseganju ciljev. Poudaril je, da bi se ofenziva lahko končala takoj, če bi Hamas sprejel pogoje, ki jih je postavil Izrael.

Donald Trump je opozoril Indijo na morebitne posledice nakupa ruske nafte in poudaril, da je že uvedel visoke tarife. Nekdanji Trumpov svetovalec John Bolton je kritiziral njegovo trgovinsko politiko, ki naj bi uničila desetletja prizadevanj Zahoda za oddaljitev Indije od vezi s Sovjetsko zvezo. Predsednik Finske, Alexander Stubb, je opozoril, da lahko Zahod izgubi globalni vpliv, če bo ignoriral Indijo.

Palestinci v Gazi so prestrašeni zaradi izraelske ofenzive in se bojijo trajne razselitve. Izraelska vojska in vlada naj bi se prepirali glede invazije na mesto Gaza, pri čemer naj bi šlo predvsem za usodo talcev. Izrael načrtuje vzpostavitev "humanitarne cone" za sprejem razseljenih Palestincev in naj bi poslal 100.000 šotorov v Gazo. Hamas kljub izraelski tehnološki premoči še vedno nudi odpor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Kim Džong Un je v Peking prispel s svojim zasebnim neprebojnim vlakom Taeyang-ho, da bi se udeležil vojaške parade skupaj z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom. Kitajska je s parado obeležila 80. obletnico zmage nad Japonsko v drugi svetovni vojni. Kitajski voditelji so s parado demonstrirali svojo vojaško moč. Na paradi je bil prisoten tudi nekdanji romunski premier Adrian Năstase.

Cene nafte so se v torek zvišale zaradi skrbi glede motenj v dobavi, ki jih povzroča stopnjevanje konflikta med Rusijo in Ukrajino. Ukrajinski napadi z droni na ruske rafinerije so dodatno prispevali k dvigu cen. Medtem so azijske borze zabeležile skromno rast, ki jo je spodbudila tehnologija in umetna inteligenca, pri čemer je rast Alibabe pozitivno vplivala na trge v vzponu. Vplivni ruski vojaški opazovalci kritizirajo obrambno ministrstvo in generala Valerija Gerasimova zaradi pretiravanja ozemeljskih pridobitev.

Inštitut za preučevanje vojne (ISW) poroča, da Rusija krepi dezinformacijsko kampanjo na Zahodu, da bi vplivala na odločitve v svojo korist, pri čemer obtožuje evropske države podaljševanja vojne v Ukrajini. Hkrati tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, pravi, da Vladimir Putin ne izključuje srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, vendar resne priprave trenutno niso v teku.

Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.

V Indoneziji so protesti, ki so se začeli zaradi smrti voznika, ki ga je povozilo policijsko vozilo, in zaradi visokih plač poslancev, prerasli v nasilje po vsej državi. V spopadih in požarih, ki so zajeli vladne zgradbe, so umrle najmanj tri osebe, več je ranjenih. Protesti so se razširili v več kot 30 mest, kar je povzročilo odpoved potovanja kitajskega predsednika v Indonezijo, kitajsko veleposlaništvo pa je opozorilo svoje državljane. Skupine protestnikov so zaradi varnostnih razlogov prekinile proteste, TikTok pa je začasno ustavil oddajanje v živo v državi.

V Združenem kraljestvu se stopnjujejo napetosti zaradi priseljevanja, kar se odraža v številnih protestih po vsej Angliji. V Eppingu so aretirali tri moške med protestom pred hotelom, ki gosti prosilce za azil, potem ko je sodišče odločilo, da lahko tam ostanejo. Podobni protesti so potekali tudi v Londonu, Skegnessu in Gloucesterju, kjer prav tako nastanjajo prosilce za azil. V Londonu so aretirali pet ljudi, med protestom v nakupovalnem središču Canary Wharf pa je bil napaden policist. Britanski premier je obljubil, da bo pridržal in vrnil nezakonite migrante, saj se vlada sooča z vse večjim pritiskom glede prehodov preko Rokavskega preliva. Somalijski prosilec za azil v Eppingu je izrazil strah migrantov zaradi protestov. Lokalni svet v Essexu pa je ponudil čustveno podporo zaposlenim, ki jih 'motijo' britanske zastave.

Po izraelskem zračnem napadu v Jemnu, v katerem je bil ubit premier Ahmed A-Rahawi in skoraj vsi člani njegovega kabineta, so Hutiji obljubili maščevanje in napadli "cionistično naftno ladjo" v Rdečem morju. Jemen je zagrozil Izraelu z odločilnim maščevanjem zaradi umora jemenskih uradnikov. Izraelska vojska je sicer izrazila podporo dogovoru o izmenjavi ujetnikov, vendar je premier Benjamin Netanyahu to zavrnil. Izraelski varnostni kabinet je razpravljal o naslednjih korakih za prevzem nadzora nad mestom Gaza.

Evropska unija in TikTok pomagata Moldaviji v boju proti dezinformacijam iz Rusije, s čimer želijo zagotoviti, da bodo volitve temeljile na resničnih informacijah. Rusija, ki je že večkrat anektirala moldavsko ozemlje, še naprej uporablja propagando in politične zaveznike za vplivanje na državo. V Moskvi so protestniki pred moldavskim veleposlaništvom zahtevali povečanje števila volišč v Rusiji, kar kaže na željo po večji udeležbi na volitvah.