Švicarske oblasti so v kraju Sion odredile pripor za Jacquesa Morettija, lastnika lokala Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je na silvestrovo izbruhnil katastrofalen požar. Po navedbah švicarskih medijev so preiskovalci Morettija aretirali zaradi suma odgovornosti za nesrečo, medtem ko njegova soproga Jessica za zdaj ostaja na prostosti. Sodnik v Sionu je odločitev o priporu sprejel po uvodnih ugotovitvah o hitrem širjenju ognja v objektu. Tragični dogodek, ki se je zgodil med praznovanjem novega leta, je zahteval visoko število žrtev. V požaru je umrlo 40 ljudi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Ogenj se je po navedbah prič in preiskovalcev po stavbi razširil izjemno hitro, kar je onemogočilo pravočasno evakuacijo številnih gostov, ki so se v tistem trenutku nahajali v lokalu. Preiskava se trenutno osredotoča na morebitne kršitve varnostnih predpisov in vzroke za nastanek požara. Čeprav so mediji sprva poročali o vpletenosti obeh zakoncev, oblasti proti soprogi lastnika trenutno niso uvedle ukrepov omejitve gibanja. Primer je zaradi števila žrtev sprožil širšo razpravo o varnostnih standardih v švicarskih turističnih objektih med množičnimi prireditvami.

Zvezni organi v Združenih državah Amerike so vložili obtožnico proti Justinu Salsbureyju, telesnemu stražarju družine republikanskega kandidata za guvernerja Ohia Viveka Ramaswamyja, zaradi suma trgovine s prepovedanimi drogami, vključno s fentanilom. 43-letni Salsburey iz mesta Bellefontaine je bil konec prejšnjega meseca skupaj s svojo soprogo Ruthann Rankin obtožen zarote in posedovanja velikih količin mamil z namenom nadaljnje distribucije. Republikanski politik Vivek Ramaswamy se je na novico odzval z ogorčenjem in zaskrbljenostjo. Njegov tiskovni predstavnik je sporočil, da so Salsbureyja nemudoma odstranili iz ekipe za varovanje družine. Ramaswamy, ki velja za verjetnega republikanskega nominiranca za guvernerja zvezne države Ohio, je poudaril, da takšnih dejanj v svojem krogu ne bo toleriral. Preiskava, ki je privedla do aretacije, je bila del širše operacije zveznih organov pregona proti razpečevanju nevarnih sintetičnih opiatov v regiji. Salsburey je bil do aretacije redno vpet v varovanje kandidata in njegove družine, kar sproža vprašanja o postopkih preverjanja osebja v političnih kampanjah, vendar za zdaj ni dokazov, da bi bila družina Ramaswamy neposredno vpletena v kriminalne dejavnosti.

Srbski policisti so v bližini Smedereva ustavili in aretirali 46-letnega bolgarskega državljana z začetnicami V. A. V., pri katerem so odkrili približno kilogram kokaina in dva kilograma heroina. Operacijo so izvedli pripadniki Uprave kriminalistične policije, ki so prepovedane substance našli v osebnem vozilu znamke Mercedes. Poleg drog so organi pregona zasegli tudi omenjeno vozilo, kamp prikolico in določeno količino denarja. Osumljenec je bil pridržan zaradi utemeljenega suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preiskovalci preiskujejo morebitne povezave aretiranega s širšimi kriminalnimi mrežami na Balkanu, saj gre za pomemben zaseg dveh različnih vrst težkih drog hkrati. Policija je ob aretaciji objavila tudi fotografije zaseženih predmetov kot del uradnega postopka. Dogodek predstavlja nadaljevanje poostrenih aktivnosti srbskih varnostnih organov v boju proti mednarodnemu tihotapljenju drog. Glede na lokacijo zasega in državljanstvo osumljenca preiskava poteka v smeri razkritja transportnih poti, ki vodijo preko Srbije proti Evropski uniji. Srbsko ministrstvo za notranje zadeve je potrdilo, da bo osumljenec v zakonskem roku priveden pred pristojno tožilstvo.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Turške varnostne sile so v obsežni protiteroristični operaciji, ki je potekala v devetih provincah s središčem v Mersinu, pridržale 17 oseb, domnevno povezanih s teroristično organizacijo Islamska država (DEAŞ). Po opravljenih zaslišanjih in sodnih postopkih je sodišče za devet osumljencev odredilo pripor, preostali pa ostajajo v postopku. Operacija predstavlja del širših prizadevanj turških oblasti za zatiranje spečih celic in logističnih mrež ekstremističnih skupin v državi. Akcija je bila usmerjena proti posameznikom, ki so osumljeni načrtovanja terorističnih dejanj ali zagotavljanja podpore delovanju prepovedane skupine. Policijske enote so hkrati vstopile na več naslovov, pri čemer so zasegle tudi dokumentacijo in digitalne naprave, ki bi lahko služile kot dokazno gradivo v nadaljnji preiskavi. Turški notranji organi poudarjajo, da bodo tovrstne dejavnosti nadaljevali, dokler ne bo odpravljena grožnja, ki jo predstavljajo radikalne milice. Sodni organi so potrdili, da so bili dokazi dovolj obremenilni za odreditev pripora za večino ključnih osumljencev. Mersin, kot pomembno pristaniško mesto, ostaja strateška točka za nadzor varnostnih razmer na jugu države, kjer so operacije proti pripadnikom Islamske države pogostejše zaradi bližine kriznih žarišč. Turčija ostaja odločna pri izvajanju svoje protiteroristične strategije znotraj meja in v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

V Beogradu so aretirali fitnes trenerja, ki je v svojem stanovanju in garaži skrival obsežen arzenal orožja, vključno s snajperjem, avtomatskimi puškami in lažnimi policijskimi uniformami. Policija je zasegla orožje po večmesečni preiskavi, ki jo je vodilo Višje javno tožilstvo v Beogradu, v okviru prizadevanj za zatiranje najhujših oblik kriminala.

Avstralska policija je v Melbournu aretirala 47-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtomobila v lasti lokalnega raba na božično jutro. Incident se je zgodil v času praznovanja hanuke, na kar je nakazoval tudi praznični okras na napadenem vozilu. Po navedbah preiskovalcev je bil požig načrtno dejanje, usmerjeno proti verski skupnosti. Policija je osumljenca pridržala po intenzivni preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo in vznemirjenje v lokalni judovski skupnosti. Oblasti za zdaj niso razkrile motiva za napad, vendar dogodek obravnavajo kot resen kazniv prekršek z elementi verske nestrpnosti. Osumljeni bo stopil pred sodišče, kjer se bo izrekel o obtožbah namerne povzročitve škode in ogrožanja varnosti.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Policisti v črnogorskem mestu Pljevlja so odvzeli prostost dvema osumljencema, 24-letnemu J. B. in 29-letnemu J. J., zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe oziroma trpinčenja dveh sokrajanov. Incident se je zgodil v enem izmed lokalnih gostinskih objektov, kjer je prišlo do fizičnega obračuna med več osebami. Policijska patrulja je na kraju dogodka identificirala osumljenca in oškodovanca, stara 18 in 21 let, ter vse vpletene privedla na informativni razgovor. Kriminalistična preiskava je razkrila, da sta osumljenca sprva pristopila k mizi oškodovancev, ju žalila in psovala, nato pa nanju fizično nasrnila. Po navedbah policije sta ju osumljenca potiskala in vlekla za lase, ob tem pa jima grozila s stopnjevanjem nasilja. O dogodku je bil nemudoma obveščen državni tožilec v Pljevlji, ki je odredil pridržanje za oba napadalca. Osumljenca bosta v zakonitem roku s kazensko ovadbo privedena k pristojnemu tožilcu. Ta incident v črnogorski regiji Sandžak odraža širše vprašanje varnosti v javnih prostorih v Črni gori, ki v zadnjem času obravnava več primerov medvrstniškega in uličnega nasilja, kar dodatno obremenjuje tamkajšnje varnostne organe.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Iranske oblasti so v provinci Lorestan, natančneje v mestu Nurabad, pridržale sedem oseb, ki jih označujejo za oborožene vodje nedavnih nemirov. Po navedbah uradnih virov so bili osumljenci med aretacijo opremljeni z različnimi vrstami orožja, kar naj bi dokazovalo njihovo aktivno vlogo pri organizaciji nasilnih protestov v regiji. Aretacije so del širše varnostne operacije, s katero želi teheranski režim zadušiti protivladne proteste, ki se vrstijo po vsej državi. Državni mediji so objavili videoposnetke zajetja, s čimer želijo v javnosti utrditi podobo o tuji vpletenosti in nasilni naravi protestnikov, ki jih uradno imenujejo 'izgredniki'. Lokalne oblasti v Lorestanu so potrdile, da se operacije za identifikacijo in prijetje preostalih organizatorjev nadaljujejo. Incident v Nurabadu odraža stopnjevanje napetosti v zahodnem delu Irana, kjer so varnostne sile v zadnjih dneh znatno okrepile svojo prisotnost in nadzor nad prebivalstvom.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

Razkrito je bilo, da v baru v Crans-Montani, kjer je v požaru umrlo 40 ljudi, pet let ni bilo varnostnega pregleda. Med žrtvami so bili tudi trije judovski najstniki. Švica je v petek organizirala spominsko slovesnost in dan žalovanja za žrtvami.

Po incidentu na domu podpredsednika Vancea v Ohiu je ena oseba v priporu. Incident se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah v ponedeljek, ko podpredsednik in njegova družina niso bili prisotni. Preiskava je v teku, vodi pa jo policija Cincinnati.

Švicarski zvezni svet je po ameriški operaciji v Caracasu zamrznil vse premoženje odstavljenega venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovega kroga.

Po poročanju CNN so neznanci razbili okna na domu ameriškega podpredsednika J. D. Vancea v Ohiu. Incident se je zgodil ponoči, ko družine ni bilo doma. V povezavi z dogodkom so policisti prijeli eno osebo.

Na posestvu novoizvoljenega ameriškega podpredsednika J. D. Vanca v Cincinnatiju v zvezni državi Ohio je v ponedeljek prišlo do varnostnega incidenta, v katerem so policisti aretirali eno osebo. Po poročanju lokalnih medijev in tiskovnih agencij je moški skušal nepooblaščeno vstopiti na varovano območje rezidence, pri čemer se je zapletel v spor s pripadniki tajne službe in lokalnimi organi pregona. Moški se ni odzival na ukaze varnostnih organov, zato so ga obvladali in pridržali. Incident se je zgodil v času povečanih varnostnih ukrepov okoli ključnih politikov po nedavnih predsedniških volitvah v Združenih državah Amerike. Čeprav podrobnosti o identiteti osumljenca in njegovih morebitnih motivih še niso v celoti pojasnjene, so oblasti potrdile, da J. D. Vance in njegova družina v času dogodka niso bili v neposredni nevarnosti. Policija v Cincinnatiju nadaljuje s preiskavo dogodka, osumljenec pa se bo predvidoma spopadal z obtožbami zaradi motenja posesti in upiranja uradnim osebam.

Dunajska policija je v okrožju Leopoldstadt aretirala 32-letnega srbskega državljana, ki je domnevno grozil svoji 42-letni soprogi z umorom. Incident se je začel pozno v soboto zvečer, ko so policisti prvič posredovali zaradi zakonskega spora. Takrat je moški mirno predal ključe stanovanja in obljubil, da bo noč preživel pri sorodnikih, vendar se je čez približno eno uro vrnil in zahteval vstop v stanovanje. Ko mu je žena to zavrnila, je začel verbalno stopnjevati napetost in ji groziti s smrtjo. Po klicu na pomoč so se policisti vrnili na prizorišče, vendar osumljenca tam ni bilo več. Kasneje so ga pozvali, naj se zglasi na policijski postaji, kjer so mu odvzeli prostost. Poleg aretacije so organi pregona zoper 32-letnika odredili prepoved približevanja stanovanju in žrtvi ter mu izrekli začasno prepoved nošenja orožja. Osumljenec vse obtožbe o nevarnih grožnjah zanika, preiskava primera pa še vedno poteka.

Turška policija je v Istanbulu izvedla obsežno protidrogovno operacijo, v kateri je bilo pridržanih 24 oseb, med njimi tudi priljubljeni igralec Doğukan Güngör, znan po vlogi v seriji Kizilcik Serbeti (Brusnični šerbet). Operacija, ki je potekala hkrati v štirih provincah, je bila usmerjena proti posameznikom, osumljenim nakupa, posesti in uživanja prepovedanih drog. Poleg Güngörja so oblasti pridržale še več drugih osebnosti iz sveta kulture in medijev. Policijske enote so preiskave opravile v 34 elitnih nočnih klubih, kjer so zasegle večje količine drog, orožja in streliva. Poleg očitkov o vpletenosti v trgovino z mamili so nekateri pridržani osumljeni tudi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo. Turške oblasti so v zadnjih mesecih močno okrepile nadzor nad javnimi osebnostmi, saj so v podobnih operacijah od oktobra dalje pridržali že več igralcev, vplivnežev in celo športnih funkcionarjev. Igralec Güngör za zdaj ostaja v pridržanju, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov.

Pripadniki policijske uprave Banjaluka so v obsežni operativni akciji, ki je potekala v zadnjih petih dneh, odvzeli prostost devetim osebam. Aretacije so bile izvedene zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj in prekrškov s področja zlorabe prepovedanih drog ter nedovoljene posesti orožja. Po uradnih navedbah policije so bile aktivnosti usmerjene v zatiranje ulične prodaje in distribucije narkotikov na širšem območju mesta. Policijska uprava Banjaluka je v uradni izjavi potrdila, da so med operacijo zasegli določene količine prepovedanih snovi in orožja, kar bo služilo kot dokazni material v nadaljnjih kazenskih postopkih. Identitete pridržanih oseb niso bile javno razkrite, bodo pa zoper njih vložene ustrezne kazenske ovadbe na pristojno tožilstvo. Operacija odraža prizadevanja lokalnih organov pregona za izboljšanje varnostnih razmer v entiteti Republika Srbska.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva je dejanje označil za nezakonito in zahteval takojšnjo ter brezpogojno izpustitev predsednika. Iran poudarja, da se kljub dramatičnemu razvoju dogodkov v Venezueli odnosi med Teheranom in Caracasom ne bodo spremenili. Napetosti so narasle po tem, ko so ameriške sile izvedle kirurško natančno operacijo v Caracasu in Madura skupaj z njegovo soprogo Silvio Flores prepeljale v New York. Tam se bosta spopadala z obtožbami o narkoterorizmu in nezakonitem posedovanju orožja. Iranska stran aretacijo interpretira kot kršitev mednarodnega prava in agresijo, medtem ko ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa napovedujejo prehodno vodenje Venezuele in morebitno nadaljnje vojaško posredovanje v regiji.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Iranska policija je v kraju Malard, natančneje na trgu Golha v soseski Marlik, identificirala in pridržala 18-letnega moškega. Po navedbah lokalnih organov pregona so mladeniča ujeli med dejanjem vandalizma, ko je s kamenjem napadel policijsko vozilo. Oblasti so dogodek označile za delo »prevaranega posameznika«, ki je skušal izvajati sabotažo. Po aretaciji so bili objavljeni prvi videoposnetki osumljenca v spremstvu policije. Pridržanje so izvedli pripadniki enote za javno varnost, ki so mladeniča spremljali med operativnim posegom na terenu. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora, osumljenec pa se trenutno nahaja v policijskem pridržanju zaradi obravnave kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari in napada na uradno osebo.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa si intenzivno prizadeva prepričati največja domača naftna podjetja za obsežne naložbe v venezuelščino energetsko infrastrukturo, vendar vodilni predstavniki industrije ostajajo previdni. Potem ko so ameriške sile v odmevni operaciji aretirale venezuelanskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, Trumpova administracija napoveduje nedoločen nadzor nad tamkajšnjimi naftnimi viri. Kljub obljubam o omilitvi sankcij in odpiranju trga, energetski velikani, kot so Chevron, Exxon Mobil in ConocoPhillips, zahtevajo trdna pravna jamstva, saj se bojijo nepredvidljivih sprememb zunanje politike preko socialnih omrežij. Medtem ko so neodvisni naftarji in manjša podjetja izkazali zanimanje za hitro vrnitev v Venezuelo, finančni minister Scott Bessent priznava, da velika korporativna vodstva ostajajo skeptična. V ozadju dogajanja se krepijo politične napetosti tudi znotraj ZDA, kjer demokratski kandidat George Conway poziva k preiskavam in ustavni obtožbi Trumpovega kabineta zaradi domnevno neustavnih ravnanj. Hkrati so se pojavili spori na platformi Polymarket, ki zavrača izplačilo stav na ameriško »invazijo« v Venezuelo, češ da aretacija Madura ne ustreza tehnični definiciji vdora. Geopolitični analitiki, med njimi ruski opozicijski politik Mark Fejgin, ocenjujejo, da Washington s temi potezami, ki vključujejo tudi zaseg ruske cisterne v Atlantiku, pošilja jasen signal Moskvi. Strategija Združenih držav Amerike se je očitno premaknila k neposrednemu uveljavljanju interesov, kar bi lahko trajno spremenilo odnose z Rusijo in vplivalo na globalne energetske trge. Operacija predstavlja neposreden izziv ruskemu vplivu v regiji, saj je Moskva v preteklosti močno podpirala Madurov režim.

Turška obveščevalna služba MİT in policijske enote so v Carigradu izvedle usklajeno operacijo proti pripadnikom organizacije FETÖ, ki jo turške oblasti označujejo za teroristično. Med akcijo so v tako imenovanih varnih hišah (gaybubet evi) prijeli štiri osumljence, ki so se tam skrivali s ponarejenimi osebnimi dokumenti. Preiskovalci so ugotovili, da so aretirane osebe uporabljale šifrirano komunikacijsko aplikacijo ByLock, ki je po navedbah turških organov ključno orodje za interno komuniciranje znotraj omenjene mreže. Operacija predstavlja nadaljevanje sistematičnih prizadevanj turških varnostnih organov za razbitje celic organizacije, ki jo Ankara obtožuje poskusa državnega udara leta 2016. Aretirani osumljenci so trenutno v policijskem pridržanju, kjer potekajo nadaljnji postopki in zaslišanja. Turške oblasti so ob tem ponovno poudarile svojo odločenost pri pregonu vseh struktur, povezanih s Fethullahom Gülenom, tako v javnem sektorju kot v zasebnih skrivališčih.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Komisar policije avstralske zvezne države Novi Južni Wales, Mal Lanyon, je sprejel odločitev o morebitnem podaljšanju prepovedi javnih zbiranj v Sydneyju, potem ko so oblasti v nedeljo aretirale tri osebe. Kljub veljavni prepovedi, ki je bila uvedena po nedavnem terorističnem napadu v nakupovalnem središču Bondi, se je pred mestno hišo v Sydneyju zbralo približno 250 protestnikov. Policija je ob tem uporabila posebna pooblastila, ki so bila uveljavljena kot odziv na varnostno grožnjo v mestu. Napetosti v mestu so se stopnjevale po tem, ko so se protestniki udeležili nepooblaščenega shoda, kar je privedlo do policijskega posredovanja in aretacij. Komisar Lanyon je preučil potrebo po podaljšanju teh izrednih ukrepov, ki omejujejo svobodo zbiranja, da bi zagotovil javno varnost in preprečil morebitne nove nerede v luči nedavnih tragičnih dogodkov v Sydneyju.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Italijansko javnost je pretresel umor 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki so ga v soboto, 5. januarja, našli zabodenega na parkirišču zahodnega platoja železniške postaje v Bologni. Žrtev je podlegla vbodnim ranam v predelu trebuha, napad pa se je zgodil na območju, namenjenem zaposlenim na železnici. Preiskovalci so nemudoma sprožili obsežno iskalno akcijo za storilcem, ki je s kraja dogodka pobegnil. Italijanska policija je v okviru preiskave v kraju Desenzano del Garda v provinci Brescia pridržala 36-letnega hrvaškega državljana Marina Jelenika. Jelenik je glavni osumljenec za uboj mladega uslužbenca podjetja Trenitalia. Po prvotnih informacijah so osumljenca izsledili na enem izmed regionalnih vlakov. Italijanski organi pregona trenutno še ugotavljajo motiv za dejanje, ki je povzročilo precejšen preplah med zaposlenimi v javnem potniškem prometu in širšo javnostjo v deželi Emilija-Romanja.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

V prestolnici Venezuele, Caracas, se je na tisoče ljudi zbralo na množičnih protestih po poročilih o zajetju predsednika Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Do demonstracij je prišlo po uradnih navedbah venezuelskih oblasti o ujetju predsednika, kar je sprožilo aktivacijo ustavnih mehanizmov države. K protestom je javno pozval tudi sin odstavljenega voditelja, poslanec Nicolás Maduro Guerra, ki je podpornike pozval k zasedbi ulic v znak odpora proti ameriškemu posredovanju. Napetosti v državi so se stopnjevale že dalj časa, današnji dogodki pa predstavljajo vrhunec politične krize in neposrednega konflikta z Washingtonom. Medtem ko oblasti v Caracasu dogodek označujejo za ugrabitev in kršitev suverenosti, so privrženci vladajoče stranke preplavili mestna središča, kjer zahtevajo vrnitev Madura na oblast. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj so institucije v stanju pripravljenosti, poročila o usodi Madura pa so v središču mednarodne pozornosti.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Venezuelski zunanji minister se je v uradnem sporočilu javno zahvalil Iranu za njegovo neomajno podporo in diplomatska prizadevanja za izpustitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Venezuelska stran je izpostavila pomen solidarnosti med državama v času političnih pretresov, ko Teheran aktivno poziva k osvoboditvi venezuelskega voditelja, ki so ga po navedbah venezuelskih oblasti nezakonito pridržali oziroma ugrabili. Diplomatska zahvala poudarja vse močnejše zavezništvo med Caracasom in Teheranom, ki temelji na skupnem nasprotovanju pritiskom zahodnih sil. Iranska stran je v mednarodni javnosti večkrat zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, kar so venezuelski uradniki označili za ključno dejanje v boju za suverenost države. Odnosi med državama se v zadnjem obdobju še dodatno poglabljajo na področju političnega sodelovanja in vzajemne pomoči pri vprašanjih mednarodne legitimnosti.

Nicolás Maduro Guerra, sin strmoglavljenega venezuelskega voditelja Nicolása Madura, je izjavil, da bo zgodovina pokazala, kdo so izdajalci. Prav tako je sam tarča Združenih držav.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je v New Yorku uradno objavila obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica, vložena na zveznem sodišču za južno okrožje New Yorka, ju bremeni narkoterorizma, tihotapljenja kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih naprav. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva naj bi Maduro več kot dve desetletji izrabljal državne institucije za vodenje obsežne operacije trgovine z drogami, s katero naj bi v ZDA poslali na tisoče ton kokaina. Objava obtožnice sledi presenetljivi vojaški operaciji elitne enote Delta Force v Caracasu, med katero so Madura in njegovo ženo zajeli ter ju prepeljali v zapor v Brooklynu. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da se bosta morala oba soočiti s polno težo ameriškega pravnega sistema na tleh ZDA. Poleg predsedniškega para so ameriški tožilci obtožili še njunega sina in tri druge tesne sodelavce, ki jih bremenijo sodelovanja v isti kriminalni združbi, ki naj bi ogrožala nacionalno varnost Združenih držav Amerike.

Ameriške vojaške sile so med nedavno operacijo pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura povzročile znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi v bližini prestolnice Caracas. Prebivalci manjšega kraja blizu prestolnice so za agencijo Reuters poročali, da so bili nekateri stanovanjski objekti v napadu poškodovani ali popolnoma uničeni. Lokalni viri, med njimi 50-letni vozniki motornih taksijev, so potrdili pretresljive prizore uničenja na območju, kjer so potekale dejavnosti posebnih enot. Uradni viri v Venezueli so potrdili, da je operacija zahtevala tudi človeška življenja, vendar natančno število mrtvih za zdaj ostaja neznano. Incident je neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, ki so se odločile za nasilno odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o trgovini z mamili, poročila s terena kažejo na visoko ceno, ki so jo zaradi vojaškega delovanja plačali civilisti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Poleg venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so ameriške sile v Caracasu aretirale in v New York odpeljale tudi njegovo ženo Cilio Flores. Sodni postopek proti Maduru bo vodil 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

V današnjem požaru v tovarni v okrožju Zhonghe v Novem Tajpeju je umrl 56-letni moški po imenu Huang, ki je v tovarni tudi živel. Gasilci so ga iskali približno tri ure, preden so našli njegovo zoglenelo truplo. Zaradi požara obstaja nevarnost onesnaženja zraka, kar lahko poslabša vnetja pljuč.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Anonimni hazarder je zaslužil približno 410.000 dolarjev z uspešno stavo na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Stavo je vložil na spletni strani za napovedi Poly.

V vasi Arab al-Rashaida, ki leži vzhodno od Betlehema na okupiranem Zahodnem bregu, sta bila v torkovem napadu izraelskih naseljencev s strelnim orožjem ranjena dva palestinska prebivalca. Po poročanju lokalnih virov in predsednika vaškega sveta Džume Rashaide so napadalci na prebivalce streljali z ostrim strelivom, pri čemer sta osebi utrpeli poškodbe noge in roke. Obe žrtvi so prepeljali v zdravstveni dom na zdravljenje. Izraelske varnostne sile, ki so posredovale ob napadu, so po dogodku aretirale dva Palestinca, namesto da bi ukrepale proti napadalcem. Poročila navajajo, da so bili v incident vpleteni tudi pripadniki izraelske vojske, ki so uporabili silo proti lokalnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti na okupiranem ozemlju, kjer palestinske skupnosti vse pogosteje poročajo o nasilju naseljencev, ki ga pogosto spremlja prisotnost ali neposredno sodelovanje izraelskih oboroženih sil. Razmere na območju Betlehema ostajajo nestabilne, saj gre za enega izmed številnih tovrstnih incidentov v zadnjem obdobju.

Ameriški organi pregona so v zvezni državi Alabama pridržali Jamesona Kylea Boleya, čigar štiriletni sin je bil najden mrtev po obsežni iskalni akciji, ki se je začela ob njegovem izginotju na novega leta dan. Truplo dečka so našli približno tri kilometre od njegovega doma, kar je zaključilo večdnevno iskanje, v katero so bili vključeni številni prostovoljci in uradne službe. Preiskovalci so Boleya obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z drogami in orožjem, ki so jih odkrili med preiskavo dečkovega izginotja. Oče se sooča z obtožbami zaradi posedovanja prepovedanih substanc in ogrožanja otrok, saj naj bi bili mladoletniki v gospodinjstvu izpostavljeni nevarnim mamilom. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o neposrednem vzroku dečkove smrti. Primer je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o razmerah v družini. Čeprav se je iskalna akcija končala tragično, preiskava okoliščin, ki so privedle do smrti otroka in domnevne očetove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ostaja prednostna naloga lokalnega šerifovega urada.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Policisti so v sodelovanju z mednarodnimi organi v Bolgariji in na Hrvaškem prijeli dva moška, stara 46 in 48 let, ki sta osumljena sodelovanja pri oboroženem ropu luksuzne zlatarne na grškem polotoku Halkidika. Rop, ki se je zgodil 2. septembra v prestižnem hotelskem kompleksu, naj bi izvedla zloglasna kriminalna skupina Rožnati panterji. Storilci so iz prodajalne odtujili luksuzne ročne ure in nakit, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 580.000 evrov. Preiskovalci so ugotovili, da so pri dejanju sodelovale štiri osebe, ki so v prostor vstopile zamaskirane in po izvršitvi kaznivega dejanja pobegnile z vozilom. Grški organi pregona so na podlagi zbranih dokazov in forenzičnih analiz identificirali osumljenca ter zanju izdali evropska naloga za prijetje. Aretaciji sta rezultat tesnega sodelovanja med pododdelkom za boj proti organiziranemu kriminalu severne Grčije in policijskimi upravami sosednjih držav. Osumljenca sta trenutno v postopku izročitve Grčiji, kjer se bosta spopadla z obtožbami o vodenju in sodelovanju v hudodelski združbi ter storitvi velike tatvine. Policija še vedno išče preostale člane skupine, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi ropa.

Policija v New Delhiju je v četrtek aretirala dodatnih šest oseb, ki so bile vpletene v nasilne izgrede med rušenjem objektov mestne uprave v bližini mošeje Faiz-e-Ilahi na območju vrat Turkman. S temi aretacijami se je skupno število pridržanih v povezavi z incidentom povzpelo na enajst, preiskovalci pa si prizadevajo identificirati vse vpletene v napade na uradne osebe. Organi pregona so doslej identificirali približno 30 oseb, ki so sodelovale pri metanju kamenja in drugem nasilju, ki je izbruhnilo med izvajanjem občinskih del. Med identificiranimi je po navedbah policije tudi poslanec stranke Samajwadi Party (SP), ki ga nameravajo v kratkem poklicati na zaslišanje zaradi morebitne vloge pri spodbujanju nemirov. Nasilni dogodki so se zgodili v enem izmed zgodovinskih delov indijske prestolnice, kjer so napetosti narasle zaradi odločitve mestnih oblasti o odstranitvi določenih struktur. Policija nadaljuje z operacijami za vzpostavitev reda in miru ter zagotavlja, da bodo vsi odgovorni za napade na policiste in uničevanje javne lastnine privedeni pred sodišče. Razmere na območju ostajajo pod strogim nadzorom varnostnih sil.

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.

Britanska policija je v južnem Gloucestershireu aretirala dva moška, ki sta na novo leto pobegnila iz zapora z odprtim režimom HMP Leyhill. Med ubežnikoma je bil tudi 35-letni Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora med ropom v Warwickshiru. Armstronga so prijeli v bližini železniške postaje Henley-in-Arden, potem ko ga je opazil eden od občanov. Poleg pobega ga policija sumi tudi ropa v vasi blizu zapora, ki se je zgodil večer pred njegovim odhodom, ko je napadalec vdrl v hišo, grozil stanovalcem in ukradel gotovino ter telefon. Drugi ubežnik, 40-letni Daniel Washbourne, ki je bil predhodno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in protipravnega odvzema prostosti, je bil prijet v središču mesta Bristol. Policija je njegovo aretacijo izvedla okoli pol druge ure zjutraj, s čimer se je končalo šestdnevno iskanje obeh ubežnikov. Iskanje je vključevalo intenzivno pregledovanje posnetkov nadzornih kamer in objave fotografij v javnosti, saj sta moška veljala za nevarna. Incident je ponovno sprožil vprašanja o varnosti v zaporih z odprtim režimom, zlasti v primerih, ko v njih bivajo osebe z zgodovino nasilnih kaznivih dejanj. Vodstvo zapora in lokalne oblasti se spopadajo s kritikami glede nadzora nad zaporniki med prazniki. Oba moška sta trenutno v policijskem pridržanju, kjer bodo proti njima uvedeni dodatni postopki zaradi pobega in morebitnih novih kaznivih dejanj, storjenih med begom.

V mestu Guanshan v okraju Taitung na vzhodu Tajvana se je v zgodnjih jutranjih urah odvila družinska tragedija, v kateri sta bila udeležena brata s priimkom Chen. Po močnem popivanju sta se sprla, spor pa se je sprevrgel v fizično obračunavanje. Mlajši brat je z nožem za sadje zabodel starejšega v predel trebuha, kar je povzročilo hude telesne poškodbe z izpadom notranjih organov. Ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico Mackay, kjer se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje, vendar je ostal pri zavesti. Policijska preiskava je razkrila preobrat v dogajanju, saj prvi podatki kažejo, da je mlajši brat morda ravnal v samoobrambi. Po navedbah policije naj bi spor sprožil starejši brat, ki je prvi vzel nož in se z njim spravil na mlajšega. Mlajši brat po dogodku ni pobegnil, temveč je sam poklical reševalne službe in se predal organom pregona. Policija v Guanshanu trenutno preiskuje vse okoliščine dogodka, vključno z navedbami drugih družinskih članov, ki so bili prisotni v hiši.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Izraelske oborožene sile so v sredo izvedle nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer so po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) pridržale štiri mlade moške. Več izraelskih oklepnih vozil je prodrlo na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya, kar predstavlja novo kršitev sirske suverenosti. Po navedbah poročevalcev so izraelske enote vdrle na podeželje in izvedle operacijo, ki stopnjuje napetosti na tem obmejnem območju. Operacija sledi nizu podobnih vdorov v zadnjih dneh, kar kaže na povečano vojaško dejavnost Izraela v bližini Golanske planote. Izraelske sile so s svojo prisotnostjo in aretacijami civilistov ponovno izzvale ostre odzive sirske strani, ki te poteze označuje za neposreden poseg v ozemeljsko celovitost države. SOHR poudarja, da se takšni incidenti na tem strateškem območju dogajajo vse pogosteje. Dogajanje v Kunejtri je tesno povezano s širšimi varnostnimi razmerami v regiji, kjer Izrael pogosto izvaja preventivne operacije proti domnevnim grožnjam na sirskem ozemlju. Zadnji vdor in aretacije štirih moških dodatno zapletajo že tako krhko premirje na razmejitveni črti. Sirski državni organi so incident obsodili kot nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

Policisti oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v Neapolisu in Sikiesu so v Solunu v sredo zvečer odvzeli prostost 26-letnemu tujemu državljanu. Moški je osumljen, da je svoji 21-letni nekdanji partnerki grozil z javno objavo njunih intimnih posnetkov. Po navedbah policije ji je dan pred aretacijo poslal fotografijo njunih zasebnih trenutkov in ob tem izrekel grožnjo z razkritjem vsebine javnosti. Osumljenca so policisti izsledili in mu odvzeli prostost na podlagi prijave žrtve. Incidenti, povezani s tako imenovanim maščevalnim pornografskim materialom, so v Grčiji vse pogostejši predmet policijskih obravnav, saj organi pregona krepijo nadzor nad digitalnim nasiljem in spletnim izsiljevanjem. Primer bo po zaključenem postopku predan pristojnemu tožilstvu v Solunu.

Senegalska policija je v Dakarju pridržala dva voznika potniških avtobusov tipa Ndiaga Ndiaye, ki sta 31. decembra 2025 povzročila hudo prometno nesrečo na avtocesti. Voznika sta tekmovala za potnike na poti proti postaji Colobane, pri čemer sta izvajala nevarne manevre in drug drugemu onemogočala prehitevanje. Zaradi objestne vožnje sta se obe vozili prevrnili na vozišče, kar je povzročilo popolno zaporo prometa in več kot dva kilometra dolg zastoj. Po poročanju osrednjega komisariata v Dakarju v nesreči na srečo ni bilo žrtev, sta pa voznika s svojim ravnanjem ogrozila številna življenja in kršila cestnoprometne predpise. Pristojni organi so ju privedli pred tožilstvo, kjer se bosta zagovarjala zaradi ogrožanja javne varnosti, oviranja prometa in neupoštevanja pravil o prehitevanju. Incident je v senegalski javnosti ponovno sprožil razpravo o varnosti v javnem prometu in tveganem vedenju voznikov na hitrih cestah.