Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro kritiziral administracijo predsednika Donalda Trumpa zaradi vojaškega posredovanja v Venezueli, ki ga je označil za "vojno dejanje". Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom obsodil operacijo, v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Po besedah newyorškega župana gre za nedopustno stopnjevanje agresije proti suvereni državi. Kritika prihaja po nizu dogodkov, ki so vrhunec dosegli v začetku januarja 2026, ko je Trumpova administracija po seriji zračnih napadov na strateško infrastrukturo potrdila zajetje Madura in njegove soproge. ZDA so nato vzpostavile prehodno upravo v Venezueli, kar Mamdani in drugi kritiki vidijo kot neposredno kršitev mednarodnega prava. Župan New Yorka, ki je že med kampanjo napovedoval zaščito politik zatočišča, s tem dejanjem stopa v neposreden politični konflikt z Belo hišo glede zunanjepolitičnih usmeritev države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura in jo označil za vojno dejanje ter kršitev mednarodnega prava. Mamdani je v svoji izjavi poudaril, da takšne poteze destabilizirajo mednarodno skupnost in neposredno spodkopavajo diplomatska prizadevanja. Venezuelski voditelj naj bi bil po navedbah ameriških uradnikov na poti v zaporniško ustanovo v New Yorku. Odziv newyorškega župana odraža notranjepolitične napetosti v Združenih državah Amerike glede zunanje politike do Latinske Amerike. Medtem ko ameriška zvezna administracija Madurovo aretacijo utemeljuje s pravosodnimi postopki, kritiki, kot je Mamdani, opozarjajo na nevarne precedense, ki jih takšni ukrepi postavljajo v mednarodnih odnosih. Dogodek je sprožil val razprav o suverenosti držav in mejah mednarodnega pregona.

Po svetu so se nadaljevali protesti in proslave po zajetju Nicolása Madura. V Houstonu so potekale proslave in protesti, v Torontu pa so se venezuelski begunci spopadli s protestniki, ki so nasprotovali ameriškemu posredovanju. V New Yorku je prišlo do spopadov med Venezuelci in podporniki Madura. Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. Finančni trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice, ker je bil Nicolás Maduro sinoči prijet v New Yorku.

Tiskovni predstavnik grške vlade Pavlos Marinakis je ostro obsodil stališča opozicijskih strank SYRIZA in PASOK glede nedavne aretacije venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani Združenih držav Amerike. Marinakis je v uradni izjavi opoziciji očital ideološko zaslepljenost in plitkost, ki po njegovih besedah prevladujeta nad odgovornostjo, ki jo zahtevajo trenutne mednarodne okoliščine. Kritika je sledila po tem, ko je premier Kiriakos Micotakis podal izjave o razvoju dogodkov v Venezueli, na kar sta se odzvali obe največji opozicijski stranki. Vladni predstavnik je izpostavil, da je bil odziv stranke SYRIZA pričakovan zaradi njenih dolgotrajnih vezi z Madurovim režimom, medtem ko je stališče stranke PASOK označil za posebej problematično. Marinakis je poudaril, da PASOK v svoji izjavi ni niti z besedo omenil diktatorske narave Madurovega režima, kar je sicer izpostavila večina evropskih voditeljev in visokih uradnikov. Po mnenju grške vlade takšna drža opozicije kaže na pomanjkanje državniške drže pri ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih in neusklajenost s širšim evropskim konsenzom o vprašanju Venezuele.

Nicolás Maduro se je po dramatičnem zajetju v Caracasu prvič pojavil pred sodiščem v New Yorku, kjer se sooča z obtožbami o narkoterorizmu in tihotapljenju kokaina v ZDA. Predsednik Trump je dobil podporo republikancev za vojaško operacijo, medtem ko so demokrati izrazili zaskrbljenost. Anketa je pokazala ostro razdeljenost mnenj glede operacije.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Pete Hegseth je na tiskovni konferenci poudaril vojaško moč države in poslal jasno opozorilo vsem svetovnim nasprotnikom. Njegove izjave so sledile odmevni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Hegseth je izpostavil, da lahko Amerika svojo voljo uveljavi kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je ameriške vojščake označil za elito naroda. Na istem dogodku je o izvedeni operaciji spregovoril tudi predsednik Donald Trump. Retorika obrambnega ministrstva nakazuje na novo obdobje agresivnejše zunanje politike ZDA, ki temelji na neposredni vojaški intervenciji in hitrem ukrepanju proti tujim voditeljem, ki jih Washington označi za grožnjo ali nasprotnike. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj aretacija sedečega predsednika druge države predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Ameriški predsednik Donald Trump je po uspešno izvedeni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta Force zajele predsednika Nicolása Madura, napovedal možnost podobnega posredovanja v Kolumbiji. Trump je v javnem nagovoru neposredno opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra in poudaril, da vojaška opcija v sosednji državi ostaja odprta. Po predsednikovih besedah je med operacijo v Caracasu prišlo do silovitega upora, v katerem je umrlo večje število varuhov režima, med katerimi naj bi bili tudi številni kubanski državljani, ki so varovali Madura pred aretacijo zaradi obtožb o narkoterorizmu. ZDA so po zajetju Madura, ki se trenutno nahaja v zveznem priporu v New Yorku, napovedale neposredno upravljanje z venezuelskimi državnimi viri, kar je takoj vplivalo na svetovne energetske trge. Cene surove nafte so se na azijskih borzah znižale za več kot odstotek, saj Washington načrtuje aktivacijo ogromnih venezuelskih naftnih rezerv, ki so bile prej pod embargom. Začasno vodenje države je po navodilih ameriške administracije prevzela podpredsednica Delcy Rodriguez, medtem ko ameriška podjetja že pričakujejo dostop do tamkajšnje infrastrukture.

Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je v New Yorku uradno objavila obtožnico proti venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Obtožnica, vložena na zveznem sodišču za južno okrožje New Yorka, ju bremeni narkoterorizma, tihotapljenja kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja težkega orožja in uničevalnih naprav. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva naj bi Maduro več kot dve desetletji izrabljal državne institucije za vodenje obsežne operacije trgovine z drogami, s katero naj bi v ZDA poslali na tisoče ton kokaina. Objava obtožnice sledi presenetljivi vojaški operaciji elitne enote Delta Force v Caracasu, med katero so Madura in njegovo ženo zajeli ter ju prepeljali v zapor v Brooklynu. Generalna tožilka je ob tem poudarila, da se bosta morala oba soočiti s polno težo ameriškega pravnega sistema na tleh ZDA. Poleg predsedniškega para so ameriški tožilci obtožili še njunega sina in tri druge tesne sodelavce, ki jih bremenijo sodelovanja v isti kriminalni združbi, ki naj bi ogrožala nacionalno varnost Združenih držav Amerike.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je bil po uradni obtožbi na zveznem sodišču v New Yorku prepeljan v zvezni priporni center Metropolitan v Brooklynu. Ameriške oblasti so proti njemu vložile obtožnico zaradi trgovine z orožjem in mamili, kar je sledilo nedavni operaciji ameriških sil, v kateri so Madura pridržali v Venezueli in ga prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Skupaj z njim so v priporu pridržali tudi njegovo soprogo Cilio Flores. Dogajanje predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Caracasom in Washingtonom, saj je ameriški predsednik Donald Trump že napovedal vzpostavitev začasne uprave v Venezueli. Medtem ko venezuelski uradniki poudarjajo, da aretacija ne vpliva na Madurov predsedniški status, so ameriški mediji objavili prve fotografije nekdanjega voditelja v ujetništvu. Premestitev v zloglasni brooklynski zapor potrjuje resnost namer ameriškega pravosodja pri izvedbi kazenskega pregona zoper venezuelsko politično vodstvo.

Po ameriških napadih in aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura so Venezuelci zaskrbljeni zaradi prihodnosti in destabilizacije države. Ne vedo, kdo bo vladal. Donald Trump ne zaupa opoziciji. Trump trdi, da obstajajo veliki dokazi proti Maduru, ki se bo moral soočiti z ameriškim pravosodjem.

Po aretaciji Nicolása Madura je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil njegovi naslednici Delcy Rodriguez z resnejšimi posledicami, če se ne bo podredila ZDA. Medtem ko sta Donald Trump mlajši in Eric Trump javno proslavljala napad v Venezueli, se je Ivanka Trump osredotočila na druge stvari. Pojavile so se tudi razprave o Monroejevi doktrini v povezavi z ameriškim posegom. Nejasno ostaja, kaj želi Trump doseči z intervencijo, ki jo je izvedel brez ozira na pravila in norme.

Ameriške vojaške sile so med nedavno operacijo pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura povzročile znatno gmotno škodo na civilni infrastrukturi v bližini prestolnice Caracas. Prebivalci manjšega kraja blizu prestolnice so za agencijo Reuters poročali, da so bili nekateri stanovanjski objekti v napadu poškodovani ali popolnoma uničeni. Lokalni viri, med njimi 50-letni vozniki motornih taksijev, so potrdili pretresljive prizore uničenja na območju, kjer so potekale dejavnosti posebnih enot. Uradni viri v Venezueli so potrdili, da je operacija zahtevala tudi človeška življenja, vendar natančno število mrtvih za zdaj ostaja neznano. Incident je neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike, ki so se odločile za nasilno odstranitev Madura z oblasti. Medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje z obtožbami o trgovini z mamili, poročila s terena kažejo na visoko ceno, ki so jo zaradi vojaškega delovanja plačali civilisti.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je bil v soboto pod strogim varnostnim nadzorom prepeljan v zvezni pripor v Brooklynu, potem ko so ga ameriške oblasti po prihodu v New York premestile s helikopterjem. Maduro se je sprva z vojaškim letalom spustil na letališče v severnem delu zvezne države New York, od koder so ga s helikopterjem prepeljali na helidrom ob reki Hudson na Manhattnu. Od tam ga je obsežna kolona policijskih vozil pospremila do metropolitanskega pripornega centra (MDC) v Brooklynu, kjer bo pridržan med čakanjem na sodne postopke. Ameriško pravosodje Madura bremeni obtožb, povezanih z narko-terorizmom in trgovino s prepovedanimi drogami. Njegov prihod in takojšnja namestitev v zvezno institucijo pod strogimi varnostnimi ukrepi predstavljata pomemben mejnik v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom. Dogodek je pritegnil veliko pozornost mednarodne javnosti, saj gre za redek primer, ko je aktualni ali nekdanji voditelj tuje države pridržan na ameriških tleh zaradi obtožb o organiziranem kriminalu. Oblasti podrobnosti o njegovem statusu in naslednjih korakih v postopku zaradi varnostnih razlogov še niso podrobneje pojasnile.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po aretaciji prepeljali na mednarodno letališče Stewart severno od New Yorka, od koder ju bodo s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Ameriške zvezne oblasti Madura obravnavajo kot narkobosa. Aretirali so ga v njegovi rezidenci Miraflores v Caracasu. Po poročanju romunskih medijev so ga odpeljali v pripor v New Yorku, v prostore Uprave za boj proti drogam na Manhattanu.

Opozicijski voditelj Edmundo González Urrutia je pozval k enotnosti in demokratičnemu prehodu v Venezueli. Kot »predsednik Venezuelcev« je pozval oborožene sile, naj »izpolnijo« svojo dolžnost.

Ameriška vojska je izvedla operacijo v Venezueli, v kateri so vojaki zajeli in pridržali predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv in razpravo o morebitnih geopolitičnih posledicah, predvsem v povezavi s Kitajsko in Tajvanom. Kongresnik Don Bacon, član skupine prijateljev Tajvana v ameriškem predstavniškem domu, je ob aretaciji izrazil zaskrbljenost, da bi Peking lahko uporabil ta precedens za opravičevanje morebitne vojaške agresije na Tajvan. Kljub opozorilom nekaterih politikov je nekdanji uradnik Bele hiše Ryan Hass pozval k previdnosti pri vlečenju vzporednic med dogajanjem v Venezueli in razmerami v Tajvanski ožini. Poudaril je, da gre za specifičen primer, ki ga ne bi smeli neposredno primerjati z varnostnimi vprašanji v Aziji. Aretacija Madura sledi obdobju izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja, vpletenega v trgovino z mamilom in druge kriminalne dejavnosti. Operacija predstavlja enega najdrznejših posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriška operacija zajetja Nicolasa Madura v Venezueli je bila za Vladimirja Putina ocenjena kot mešan blagoslov, saj je ruske sile spodletelo podobno poskus zajetja v Ukrajini. Analitik je razkril, da je bil Vance 'v bolečinah', ko je podpiral Trumpov napad na Venezuelo. Strokovnjaki so razpravljali o tem, ali Venezuela vstopa v resnično tranzicijo ali le v bolj nestanovitno fazo močnega človeka.

Vrhovno sodišče Venezuele je v odločitvi ustavnega sveta določilo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila nenadni aretaciji in odstranitvi Nicolasa Madura iz države, ki so jo v obsežni vojaški operaciji izvedle oborožene sile Združenih držav Amerike. Sodišče je razsodilo, da mora Rodriguezova prevzeti dolžnosti vršilke dolžnosti predsednice zaradi odsotnosti dosedanjega voditelja. Operacija ameriških specialnih enot, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila politično praznino v Caracasu, ki so jo venezuelske institucije poskušale zapolniti z imenovanjem podpredsednice. Razmere v državi ostajajo napete, saj gre za neposredno vojaško posredovanje tuje sile, ki je privedlo do ujetja najvišjih državnih predstavnikov, vključno z Madurovo soprogo Cilio Flores. Delcy Rodriguez bo državo vodila v času izredne negotovosti, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posega.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v spremstvu ameriških zveznih agentov prispel v New York, potem ko so ga ameriške vojaške sile pridržale v posebni operaciji na venezuelskih tleh. Prvi posnetki z letališča prikazujejo Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, ko sta v lisicah in pod strogim vojaškim varstvom izstopila iz letala na enem izmed vojaških oporišč v Združenih državah Amerike. Po pristanku so par z več kot ducatom agentov premestili v helikopter, ki ju je prepeljal neposredno v zvezni pripor v Brooklynu (Metropolitan Detention Center). Ameriško pravosodno ministrstvo pod vodstvom Pam Bondi je proti nekdanjemu venezuelskemu voditelju že vložilo uradno obtožnico, ki ga bremeni resnih kaznivih dejanj. Celotna operacija, ki jo je predhodno potrdil ameriški predsednik Donald Trump, pomeni drastičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Venezuele in vzpostavlja nov precedens v mednarodnih odnosih.

Ameriški predsednik Donald Trump je s tvegano, a strateško vojaško operacijo končal dolgoletno vladavino venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Posebne enote ZDA so v Caracasu izvedle aretacijo Madura, ki so ga nato v lisicah in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA prepeljale v New York. Proti njemu je bila vložena obtožnica zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in vodenja tako imenovanega kartela Los Soles, kar pojasnjuje njegovo takojšnjo predajo ameriškim pravosodnim organom namesto odpora v Venezueli. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti, medtem ko Trump obljublja vzpostavitev miru in svobode v državi. Kljub uspešni odstranitvi simbola režima ostaja prihodnost Venezuele negotova. Predsednik Trump je namreč javno izrazil dvome o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, da bi prevzela vodenje države, saj meni, da nima zadostne podpore prebivalstva. Združene države Amerike bodo v prehodnem obdobju prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varno politično tranzicijo.

Venezuelski voditelj Nicolas Maduro je po aretaciji, ki so jo izvedle ameriške posebne enote Delta Force, prispel v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Videoposnetki, ki so jih objavili ameriški mediji, prikazujejo Madura v spremstvu agentov, pri čemer je obut v natikače in v roki drži plastenko vode. Po navedbah poročevalca mreže Fox News Treya Yingsta so Madura skupaj z njegovo soprogo aretirali v soboto v Caracasu, od koder so ga z vojaškim letalom prepeljali neposredno v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ameriškega pravosodja za privedbo venezuelskega voditelja pred sodišče, kjer se bo spopadal z obtožbami glede trgovine z mamili in narkoterorizma. Čeprav podrobnosti o sami aretaciji v Caracasu ostajajo skope, so ameriški uradniki potrdili, da je bil transport opravljen pod strogimi varnostnimi ukrepi. Madurova navzočnost na ameriških tleh v priporu pomeni zgodovinski premik v odnosih med državama in resen udarec za njegovo administracijo v Venezueli.

Ministrstvo za pravosodje pod vodstvom Donalda Trumpa je tiho spremenilo ključne podrobnosti v obtožnici proti Nicoláxu Maduru, iz katere so odstranili omembo izmišljenega narkokartela, ki naj bi ga vodil Maduro. Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da bi delila Nobelovo nagrado za mir s Trumpom. Prve ankete po ameriškem napadu na Venezuelo so pokazale spremembe v Trumpovi popularnosti.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je pod strogim nadzorom ameriških zveznih organov prispel v New York, kjer bo v priporu pričakal sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, zaroti za uvoz kokaina in kaznivih dejanj, povezanih z orožjem. Ameriške sile so Madura prepeljale z vojaškim letalom, nato pa so ga namestili v zvezni pripor Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu. Premestitev v Združene države Amerike sledi nedavni vojaški operaciji, v kateri je bil Maduro ujet. Tožilstvo Južnega okrožja New Yorka je obtožnico proti Maduru prvič vložilo že leta 2020, preteklo soboto pa je bila objavljena dopolnjena obtožnica, ki ponovno poudarja njegovo vpletenost v mednarodno trgovino z drogami in vodenje kriminalne združbe. Postopek v New Yorku velja za enega najpomembnejših procesov proti tujim voditeljem v zgodovini ameriškega pravosodja. Maduro se bo pred sodnikom spopadal z očitki o dolgoletnem sodelovanju s karteli, ki so preplavili ameriški trg s prepovedanimi substancami.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo z nazivom Odločna rešitev (Operation Absolute Resolve), v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po besedah načelnika štaba združenih sil ZDA, generala Dana Caina, je v operaciji sodelovalo več kot 150 letal in helikopterjev, ključno vlogo pa so odigrale elitne enote za posebne operacije Delta. Ameriška vojska je s tem neposredno posegla v politično vodstvo Venezuele z namenom aretacije predsednika. Operacija je vključevala kompleksno rekonstrukcijo napada, pri kateri so ameriške sile uporabile širok nabor zračne podpore za zagotovitev varne izvedbe misije. Podrobnosti o trenutni lokaciji pridržanega Madura niso bile takoj razkrite, vendar dogodek predstavlja enega najpomembnejših in najsilovitejših vojaških posegov ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih. Razmere v državi ostajajo napete, saj je aretacija sledila dolgotrajnim obtožbam o vpletenosti venezuelskega vrha v mednarodni kriminal.

Po aretaciji Nicolása Madura je vodenje Venezuele prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Po poročanju naj bi jo podpiral tudi Donald Trump, ki naj bi ga prepričala s svojim vodenjem naftne industrije. Rodríguezova je izjavila, da Maduro ostaja edini predsednik države, čeprav so ga zajele ameriške sile.

Nicolasa Madura so z letalom prepeljali v New York, kjer naj bi mu sodili zaradi obtožb v zvezi s trgovino z mamili. Po poročanju ruskih medijev je bil Maduro aretiran s strani ameriških specialnih sil in odpeljan v prostore Uprave za boj proti drogam (DEA). CNN poroča, da so Madura in njegovo ženo Silio Flores prepeljali v priporni center v Brooklynu.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Venezuelskega voditelja Nicolása Madura so po aretaciji v vojaški operaciji prepeljali v New York, kjer bo v priporu čakal na sojenje. Po pristanku na ameriških tleh so Madura s helikopterjem premestili na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu. Kasneje so ga namestili v zvezni center za pridržanje Metropolitan Detention Center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po strogih varnostnih ukrepih. Operacija se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, ko so Madura zajele vojaške sile in ga izročile ameriškim oblastem. Ob prihodu v prostore agencije DEA je Maduro po navedbah očividcev izrekel besede v angleščini, s katerimi se je ironično poslovil od preteklega leta in zaželel srečno novo leto. Ameriško pravosodje ga bremeni resnih kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z mamili in korupcijo, postopek pa bo potekal pred zveznim sodiščem v New Yorku.

Ameriške oblasti so venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores prepeljale v priporni center Metropolitan v Brooklynu. Po poročanju televizijske mreže CNN, ki se sklicuje na vire pri newyorški policiji, so se pojavile prve fotografije Madura v vklenjenem stanju, kar potrjuje njegovo aretacijo in premestitev v Združene države Amerike. Analitik John Miller je za medije pojasnil, da bosta Maduro in Floresova v priporu verjetno nastanjena ločeno. Incident predstavlja dramatičen vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav podrobnosti o sami operaciji zajetja še niso popolnoma pojasnjene, fotografije iz pripora kažejo Madura z zaprtimi očmi in v lisicah, kar nakazuje na resnost postopkov, ki jih zoper njega vodijo ameriški organi kazenskega pregona.

Venezuelske varnostne sile so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je sprožilo buren odziv tako doma kot v tujini. Venezuelski izseljenci v mestu Huancayo v Peruju in na jugu Floride v Združenih državah Amerike so novico o njegovem zajetju pospremili z množičnimi uličnimi proslavljanji, ki so minila v znamenju petja in veselja. Nasprotno so v domovini predstavniki kulturnega sektorja pod okriljem gibanja Gran Misión Viva Venezuela ostro obsodili aretacijo in zahtevali takojšnjo izpustitev predsednika ter njegove žene. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti in mednarodnega pritiska na Madurov režim, ki so ga v preteklih letih zaznamovale številne sankcije in obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Medtem ko nasprotniki režima v tujini vidijo aretacijo kot korak k demokratičnim spremembam, uradne institucije znotraj države pozivajo k narodni enotnosti in solidarnosti. Položaj v Venezueli ostaja negotov, saj aretacija diktatorja odpira vprašanje o prihodnji stabilnosti države in regije.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je ostro obsodil nedavno aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga prepeljali v zaporski objekt v New Yorku. Mamdani je dogodek označil za vojno dejanje in hudo kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah gre za provokacijo, ki bi lahko vodila v stopnjevanje konfliktov med Združenimi državami Amerike in Venezuelo. Izjave newyorškega župana so sprožile burne odzive v ameriški in mednarodni javnosti, saj aretacija tujega voditelja na takšen način predstavlja precedens v sodobni diplomaciji. Mamdani je poudaril, da takšna dejanja spodkopavajo diplomatska prizadevanja in kršijo suverenost tujih držav, hkrati pa neposredno ogrožajo varnostne razmere. Venezuelska stran se na aretacijo še ni uradno odzvala z vsemi diplomatskimi sredstvi, vendar so pričakovani povračilni ukrepi.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v soboto prispel v New York pod zveznim nadzorom, potem ko so ga v Združene države Amerike prepeljali z letalom ameriškega ministrstva za pravosodje. Po pristanku na mednarodnem letališču Stewart v zvezni državi New York so ga s helikopterjem premestili na helidrom ob reki Hudson v zahodnem delu Manhattna. Od tam so ga v spremstvu zveznih agentov prepeljali v prostore ameriškega urada za boj proti drogam (DEA), od koder bo predvidoma odpeljan v zvezni pripor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj ameriškega pravosodja za izročitev Madura, ki se bo pred sodiščem v New Yorku moral zagovarjati zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Venezuelski voditelj je bil v policijskem pridržanju vseskozi pod strogim varovanjem. Njegova privedba na ameriška tla pomeni velik premik v diplomatskih odnosih med državama in napoveduje sodni proces z velikimi političnimi posledicami za celotno latinskoameriško regijo.

V nemški prestolnici Berlin se je pred Brandenburškimi vrati zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli. Shod je bil organiziran kot neposreden odziv na akcijo sil Združenih držav Amerike, v kateri je bil pridržan venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Udeleženci protesta so od nemške vlade zahtevali odločno ukrepanje in uvedbo posledic za Washington zaradi tovrstnega posega v suverenost tuji države. Dogodek v Berlinu odraža širše napetosti v mednarodni skupnosti glede legitimnosti uporabe vojaške sile za dosego političnih sprememb v latinskoameriških državah. Čeprav so protestniki pozvali k diplomatskemu pritisku na ZDA, uradni Berlin o morebitnih sankcijah ali uradnih diplomatskih notah še ni podal podrobnejših informacij. Razmere ostajajo napete, saj aretacija Madura predstavlja velik premik v geopolitični dinamiki regije.

Poleg venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so ameriške sile v Caracasu aretirale in v New York odpeljale tudi njegovo ženo Cilio Flores. Sodni postopek proti Maduru bo vodil 92-letni zvezni sodnik Alvin K. Hellerstein, ki ga je leta 1998 imenoval Bill Clinton.

Avstrijski policisti so v soboto, 3. januarja 2026, v Linzu med izvajanjem poostrenega nadzora v varnostnem območju Kremplstraße aretirali 33-letnega državljana Nigerije, ki biva v Italiji. Moški, ki je organom pregona že znan zaradi kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, je ob stiku s policisti dvakrat poskušal pobegniti. Prvič so ga policisti ustavili po krajšem peš pregonu v bližini Spaunstraße, vendar se je med spretno izvedenim poskusom vrnitve do službenega vozila ponovno iztrgal in stekel stran. Med drugim poskusom obvladovanja se je osumljenec upiral s silo, zaradi česar so ga morali policisti s fizično silo spraviti na tla. Pri tem je prišlo do neposrednega fizičnega obračuna, v katerem je bil poškodovan eden izmed policistov, ki je utrpel poškodbo roke. Kljub temu da je osumljenec med kasnejšim zaslišanjem ob prisotnosti tolmačke zanikal kakršen koli upor, je državni tožilec zanj odredil pridržanje. Moškega so po končanem postopku odpeljali v zavod za prestajanje kazni zapora v Linzu, kjer bo počakal na nadaljnje pravne postopke zaradi napada na uradno osebo in upiranja aretaciji.

Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine je v uradni izjavi podprlo nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Službeno Sarajevo je Madura označilo za diktatorja, ki je svojo državo vodil z represivnimi ukrepi, ter poudarilo, da je svet brez tovrstnih vladarjev boljši prostor. Izjava ministrstva odraža jasno zunanjepolitično usmeritev k podpori demokratičnim procesom in mednarodnim akcijam pod vodstvom Združenih držav Amerike. Medtem ko je ministrstvo pod vodstvom državne ravni zavzelo ostro stališče, pa v Republiki srbski glede dogajanja v Venezueli za zdaj ostajajo tiho. Ta razkol ponovno osvetljuje notranjepolitične delitve znotraj Bosne in Hercegovine pri vprašanjih zunanje politike in odnosov z velikimi silami. Poudarek ministrstva na nujnosti končanja Madurovega režima se neposredno navezuje na prizadevanja za stabilizacijo južnoameriške regije.

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores so po poročanju različnih virov prepeljali v New York. Po aretaciji v njunem domu v Caracasu so Madura prepeljali v elitni priporni center v Brooklynu, kjer so ga fotografirali ob prihodu. Po poročanju nekaterih virov je bila aretacija izvedena v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je sporoāilo, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Venezueli, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolasa Madura. Uradni New Delhi je poudaril, da pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej juųnoameriški drųavi in pozval k mirnemu reševanju nastalih vprašanj. Indijska vlada se je odzvala hitro po poroāilih o ameriški operaciji, ki je privedla do pridrųanja venezuelskega voditelja. Kot so navedli v izjavi za javnost, so stabilnost in mirni procesi kljuānega pomena za regijo. Indija, ki vzdrųuje diplomatske in gospodarske odnose z Venezuelo, se je s tem pridruųila mednarodnim odzivom na drastiāno spremembo oblasti v Caracasu.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je prvič pojavil na videoposnetku po aretaciji, ko so ga pod strogim nadzorom privedli v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) na Manhattnu v New Yorku. Na posnetku, ki ga je objavila Bela hiša, je videti Madura med postopkom identifikacije in odvzemom prstnih odtisov, pri čemer je prisotne agente pozdravil z željo za srečno novo leto. Po opravljenih postopkih v prostorih DEA na Deseti aveniji so oblasti napovedale njegovo premestitev v zvezni pripor v Brooklynu. Aretacija Madura in njegove soproge, ki so jo izvedli v Caracasu, predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj Združenih držav Amerike za njegovo privedbo pred sodišče zaradi obtožb o trgovini z mamili. Videoposnetek potrjuje, da je depozicionirani voditelj sedaj v neposredni pristojnosti ameriškega pravosodnega sistema, kar bo imelo daljnosežne posledice za politično prihodnost Venezuele in diplomatske odnose v regiji.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po poročanju tujih tiskovnih agencij prispel na sedež ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Konvoj vozil, v katerem so ga domnevno prepeljali pod močnim varovanjem, so obkrožali helikopterji in številna oklepna vozila. Po neuradnih navedbah gre za pridržanje predsednika, ki ga ameriške oblasti že dlje časa obtožujejo vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in narko-terorizma. Operacija je potekala v strogi tajnosti, dokler kolona vozil ni zapeljala v varovano območje agencije DEA. Prisotnost težke vojaške tehnike in zračna podpora nakazujeta na visoko stopnjo varnostnega tveganja ob prevozu venezuelskega voditelja. Ameriške oblasti uradnih izjav o statusu Madura v tem trenutku še niso podale, vendar dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom.

Papež Frančišek (v nekaterih virih naveden kot Leon XIV.) je po tistem, ko so ameriške vojaške sile v Caracasu zajele in v New York prepeljale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele in zagotavljanju blaginje tamkajšnjega ljudstva. Sveti oče je poudaril, da mora v trenutnih razmerah prevladati interes naroda ter vladavina prava, s čimer se je odzval na naraščajočo negotovost v državi. Medtem ko so se v baskovskem San Sebastiánu zbrali protestniki, ki so obsodili »imperialistično agresijo« in zahtevali izpustitev Madura, so iz Moldavije prišli drugačni odzivi. Moldavski podpredsednik vlade Mihai Popșoi je poudaril nujnost demokratične tranzicije v Venezueli, saj je bila legitimnost Madurovega režima že dolgo pod vprašajem tako doma kot v tujini. Dogodki sledijo stopnjevanju napetosti, v katerih so ZDA Madura obtožile narkoterorizma in izvedle operacijo brez primere.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po aretaciji v Caracasu s strani ameriških oborcev prepeljan v New York, kjer so ga prevzeli agenti urada za boj proti drogam (DEA). Prvi posnetki iz New Yorka prikazujejo Madura, ki je ob prihodu podal le krajšo izjavo. Trenutno je zaprt v pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer bo počakal na prvo zaslišanje pred zveznim sodiščem. Operacija, ki je vodila do njegovega zajetja, je vključevala ameriške specialne enote in obveščevalno podporo znotraj venezuelskih struktur. Ameriško tožilstvo ga bremeni vodenja narko-teroristične organizacije, ki naj bi v Združene države Amerike tihotapila velike količine kokaina. Poleg Madura je bila pridržana tudi njegova soproga Cilia Flores. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov, pri čemer so nekateri voditelji operacijo označili za kršitev mednarodnega prava, venezuelska opozicija pa za korak k obnovitvi demokracije.

Makedonski premier Hristijan Mickoski je uradno potrdil, da vlada Severne Makedonije v celoti podpira poteze Združenih držav Amerike v povezavi z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Mickoski je poudaril, da njegova država trdno stoji ob strani svoji strateški partnerici in zagovarja argumente, ki so privedli do tega ukrepa. Ob tem je izrazil kritiko do mednarodne skupnosti, češ da so številne države v preteklosti molčale, ko se je mednarodno pravo kršilo na škodo makedonskega naroda. Izjava makedonskega premierja odraža strateško usmeritev Skopja h krepitvi zavezništva z Washingtonom. Mickoski je v svojem nagovoru izpostavil dvojna merila svetovnih sil in poudaril, da tisti, ki danes operacijo označujejo za precedens, niso reagirali ob zgodovinskih krivicah, ki so se dogajale Makedoniji. S tem je vlada v Skopju jasno začrtala svojo zunanjepolitično pot, ki temelji na brezpogojni podpori ameriškim zunanjepolitičnim prednostnim nalogam v regiji Latinske Amerike.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških oblasti. Pekin je uradni Washington pozval k njuni takojšnji izpustitvi ter poudaril, da so Združene države Amerike s tem dejanjem kršile mednarodno pravo. Kitajska diplomacija zahteva zagotovitev osebne varnosti obeh pridržanih in vztraja, da se mora trenutna kriza v Venezueli razrešiti izključno s političnim dialogom in pogajanji. Po poročanju tujih medijev so venezuelskega predsednika in njegovo soprogo ameriške sile zajele v prestolnici Caracas, kar Kitajska označuje za ugrabitev in nedopusten poseg v suverenost države. Dogodek je povzročil oster odziv azijske velesile, ki v latinskoameriški državi ohranja močne gospodarske in politične interese. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa vnaša novo nestabilnost v regijo, kjer se ZDA in Kitajska borita za vpliv.

Nekdanji grški premier Aleksis Cipras je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli in aretacijo predsednika Nicolása Madura. Cipras je dogajanje označil za surovo kršitev mednarodnega prava in opozoril, da je svetovni pravni red nadomestilo pravo močnejšega. Po njegovih besedah Evropa ostaja nemočna pri uveljavljanju svoje vloge v mednarodni skupnosti, kar povečuje varnostna tveganja za države, kot je Grčija. Cipras je v svoji izjavi kritiziral tudi trenutno grško vlado pod vodstvom Kiriakosa Micotakisa. Očital mu je nesprejemljivo držo, ker se vlada ni jasno opredelila do zakonitosti ameriških dejanj. Nekdanji premier trdi, da takšna pasivnost ogroža nacionalne interese in spodkopava načela, na katerih temelji sodobna diplomacija. Incident po njegovem mnenju predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih, kjer vojaška sila prevlada nad suverenostjo držav.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Kitajska vlada je v nedeljo ostro zahtevala od Združenih držav Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Madura so ameriške sile zajele v posebni vojaški operaciji, ki se je odvila v noči s petka na soboto, nakar so ga prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da morajo ameriške oblasti zagotoviti njegovo osebno varnost in spoštovati mednarodno pravo. Dogodek je povzročil takojšen premik v vodstvu Venezuele, kjer je vlogo začasne predsednice prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Medtem ko so se v javnosti pojavili posnetki Madura v New Yorku, so kitajski uradniki poudarili, da so takšna dejanja ZDA nesprejemljiva. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa v spor vpleta tudi Peking kot ključnega zaveznika venezuelskega režima.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

V današnjem požaru v tovarni v okrožju Zhonghe v Novem Tajpeju je umrl 56-letni moški po imenu Huang, ki je v tovarni tudi živel. Gasilci so ga iskali približno tri ure, preden so našli njegovo zoglenelo truplo. Zaradi požara obstaja nevarnost onesnaženja zraka, kar lahko poslabša vnetja pljuč.

Izraelska vojska je v začetku tedna izvedla tri nove vdore na ozemlje južnosirske pokrajine Kunejtra, kjer je po poročanju lokalnih medijev in Sirskega observatorija za človekove pravice (SOHR) prišlo do novih kršitev sirske suverenosti. Operacija je vključevala več oklepnih vozil, ki so prodrla na območje med vasema Saida al-Hanout in al-Razaniya. Po zadnjih dostopnih informacijah so izraelske enote med vdorom aretirale štiri mlade moške in jih odvedle na območje pod njihovim nadzorom. Ti dogodki predstavljajo stopnjevanje napetosti na razmejitvenem območju, kjer Izrael v zadnjih dneh pogosteje izvaja kopenske vdore in aretacije. Po navedbah virov so bile v operacijo vključene specializirane enote z vojaškimi vozili, ki so prestopile mejo pod pretvezo zagotavljanja varnosti na obmejnem pasu. Sirski državni mediji tovrstna dejanja označujejo za agresijo na njihovo državno ozemlje. Najnovejši incidenti so neposredno povezani s širšim povečanjem izraelskih vojaških aktivnosti v regiji, ki smo jim priča od začetka januarja. Ti vdori se časovno ujemajo z izraelskimi operacijami v sosednjem Libanonu, kar kaže na koordinirano vojaško strategijo Izraela za nevtralizacijo domnevnih groženj vzdolž celotne severne in vzhodne meje. Sirske oblasti zaenkrat niso neposredno vojaško odgovorile na vdore, vendar je situacija na terenu ostala izjemno napeta.

Vrhovno sodišče Venezuele je odredilo, da podpredsednica Delcy Rodríguez prevzame funkcijo vršilke dolžnosti predsednice po aretaciji Nicolása Madura v New Yorku. Donald Trump je napovedal imenovanje začasne uprave v Caracasu in vstop ameriških naftnih podjetij v Venezuelo. Marco Rubio naj bi se že pogovarjal z Delcy Rodríguez o tranziciji.

Iranske oblasti so v luči razširjenih protivladnih protestov, ki so zajeli državo, drastično omejile dostop do svetovnega spleta. Po podatkih neodvisnih opazovalcev se je spletni promet v državi zmanjšal za približno 35 odstotkov, kar naj bi bil nameren ukrep Teherana za preprečevanje koordinacije med protestniki in omejevanje širjenja informacij o dogajanju na terenu. Poleg tehničnih omejitev so varnostne sile izvedle tudi številne aretacije udeležencev shodov. Prekinitev komunikacijskih poti močno otežuje delo novinarjem in aktivistom, ki skušajo poročati o razmerah v državi. Državni organi so ukrepe utemeljili z zagotavljanjem nacionalne varnosti, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in svobode govora. Protesti, ki so se začeli kot odziv na nezadovoljstvo z režimom, se kljub represivnim ukrepom in okrepljeni prisotnosti policije na ulicah Teherana in drugih večjih mest nadaljujejo.

Ameriški igralec in oskarjevec Leonardo DiCaprio se ni mogel udeležiti gala koncerta na mednarodnem filmskem festivalu v Palm Springsu. Njegovo odsotnost so povzročile stroge omejitve v letalskem prometu, ki so jih pristojni organi uvedli po ameriški specialni operaciji, usmerjeni v zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Zaradi nenadnih varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora so številni poleti, vključno s tistim, na katerem bi moral biti hollywoodski zvezdnik, ostali na tleh. Dogodek v Kaliforniji je tako minil brez enega svojih najpomembnejših gostov, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom stopnjujejo zaradi poskusa aretacije venezuelskega voditelja s strani ameriških sil.

Črnogorski policisti so v nadaljevanju preiskave umora Sima Markovića v Budvi izvedli obsežne hišne preiskave v Podgorici in Spužu, pri čemer so v stanovanju, ki ga je uporabljal glavni osumljenec Nikola Boljević, zasegli pištolo znamke Colt Commander in približno pol kilograma kokaina. Policija je ob tem aretirala Miloša Cauševića, sorodnika osumljenega morilca, zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Preiskovalci domnevajo, da je bila zasežena droga namenjena nadaljnji ulični prodaji, pištolo pa so poslali na balistično analizo, da bi ugotovili, ali je bila uporabljena pri omenjenem kaznivem dejanju umora. Sočasno so policijske aktivnosti potekale tudi v Beranah, kjer so organi pregona v okviru boja proti ulični preprodaji drog obravnavali sedem oseb. Devetnajstletni M. L. se bo moral zagovarjati zaradi kaznivega dejanja omogočanja uživanja prepovedanih drog, saj naj bi v svojem vozilu trem osebam omogočil uživanje marihuane. Poleg njega je policija vložila še šest prekršajnih prijav zaradi kršitev zakona o preprečevanju zlorabe drog. Osumljeni Nikola Boljević, ki so ga aretirali že pred temi preiskavami, je po policijskih podatkih tesno povezan z organizirano kriminalno skupino, znano kot kavaški klan.

Anonimni hazarder je zaslužil približno 410.000 dolarjev z uspešno stavo na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Stavo je vložil na spletni strani za napovedi Poly.

V vasi Arab al-Rashaida, ki leži vzhodno od Betlehema na okupiranem Zahodnem bregu, sta bila v torkovem napadu izraelskih naseljencev s strelnim orožjem ranjena dva palestinska prebivalca. Po poročanju lokalnih virov in predsednika vaškega sveta Džume Rashaide so napadalci na prebivalce streljali z ostrim strelivom, pri čemer sta osebi utrpeli poškodbe noge in roke. Obe žrtvi so prepeljali v zdravstveni dom na zdravljenje. Izraelske varnostne sile, ki so posredovale ob napadu, so po dogodku aretirale dva Palestinca, namesto da bi ukrepale proti napadalcem. Poročila navajajo, da so bili v incident vpleteni tudi pripadniki izraelske vojske, ki so uporabili silo proti lokalnemu prebivalstvu. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti na okupiranem ozemlju, kjer palestinske skupnosti vse pogosteje poročajo o nasilju naseljencev, ki ga pogosto spremlja prisotnost ali neposredno sodelovanje izraelskih oboroženih sil. Razmere na območju Betlehema ostajajo nestabilne, saj gre za enega izmed številnih tovrstnih incidentov v zadnjem obdobju.

Na Tajvanu so v zadnjih dneh zabeležili vrsto nasilnih in nevarnih incidentov, ki so vključevali uporabo strelnega orožja in vožnjo pod vplivom prepovedanih substanc. V mestu Kaohsiung je 49-letni moški med praznovanjem novega leta zaradi spora glede hrupa pirotehnike s strelnim orožjem ranil dve osebi. Tožilstvo je za osumljenca zahtevalo pripor, vendar ga je sodišče po zaslišanju izpustilo, na kar se je tožilstvo že pritožilo. V okrožju Hualien pa je 57-letni moški, ki je domnevno vozil pod vplivom drog, z doma narejeno lovsko puško streljal na tovorno vozilo, saj je zmotno verjel, da mu sledijo sovražniki. Policija ga je izsledila in aretirala v dveh urah. Poleg omenjenih dogodkov so organi pregona v Novem Tajpeju prestregli voznika, ki je nevarno vijugal po cesti pod vplivom amfetaminov in etomidata. V prestolnici Tajpej pa je policija v poslovni stavbi v okrožju Da'an odkrila odvrženo imitacijo strelnega orožja, kar je povzročilo preplah med prebivalci. Incidenti poudarjajo vse večjo problematiko zlorabe drog v cestnem prometu in dostopnosti (tudi doma izdelanega) orožja, kar v luči nedavnih nasilnih dogodkov na otoku povzroča precejšnjo zaskrbljenost v javnosti.

Ameriški organi pregona so v zvezni državi Alabama pridržali Jamesona Kylea Boleya, čigar štiriletni sin je bil najden mrtev po obsežni iskalni akciji, ki se je začela ob njegovem izginotju na novega leta dan. Truplo dečka so našli približno tri kilometre od njegovega doma, kar je zaključilo večdnevno iskanje, v katero so bili vključeni številni prostovoljci in uradne službe. Preiskovalci so Boleya obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z drogami in orožjem, ki so jih odkrili med preiskavo dečkovega izginotja. Oče se sooča z obtožbami zaradi posedovanja prepovedanih substanc in ogrožanja otrok, saj naj bi bili mladoletniki v gospodinjstvu izpostavljeni nevarnim mamilom. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o neposrednem vzroku dečkove smrti. Primer je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o razmerah v družini. Čeprav se je iskalna akcija končala tragično, preiskava okoliščin, ki so privedle do smrti otroka in domnevne očetove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ostaja prednostna naloga lokalnega šerifovega urada.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Policisti so v sodelovanju z mednarodnimi organi v Bolgariji in na Hrvaškem prijeli dva moška, stara 46 in 48 let, ki sta osumljena sodelovanja pri oboroženem ropu luksuzne zlatarne na grškem polotoku Halkidika. Rop, ki se je zgodil 2. septembra v prestižnem hotelskem kompleksu, naj bi izvedla zloglasna kriminalna skupina Rožnati panterji. Storilci so iz prodajalne odtujili luksuzne ročne ure in nakit, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 580.000 evrov. Preiskovalci so ugotovili, da so pri dejanju sodelovale štiri osebe, ki so v prostor vstopile zamaskirane in po izvršitvi kaznivega dejanja pobegnile z vozilom. Grški organi pregona so na podlagi zbranih dokazov in forenzičnih analiz identificirali osumljenca ter zanju izdali evropska naloga za prijetje. Aretaciji sta rezultat tesnega sodelovanja med pododdelkom za boj proti organiziranemu kriminalu severne Grčije in policijskimi upravami sosednjih držav. Osumljenca sta trenutno v postopku izročitve Grčiji, kjer se bosta spopadla z obtožbami o vodenju in sodelovanju v hudodelski združbi ter storitvi velike tatvine. Policija še vedno išče preostale člane skupine, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi ropa.

Iranska policija in varnostne sile so v provinci Kazvin razbile štiričlansko skupino, ki je po navedbah uradnih virov načrtovala napade na vladne in vojaške objekte. Poveljnik policije v Kazvinu, general Mohammad Qasem Tarhani, je sporočil, da so osumljence identificirali in prijeli v sodelovanju z obveščevalno službo korpusa Revolucionarne garde. Operacijo so izvedli na podlagi tehničnih in strokovnih podatkov, ki so razkrili obstoj sabotažne skupine s protidržavnimi nameni. Osumljenci so po navedbah oblasti načrtovali izkoriščanje državljanskih protestov zaradi slabih življenjskih pogojev za izvedbo svojih akcij. Oblasti trdijo, da so aretirani priznali namero o napadih na specifične lokacije v enem izmed mest v provinci. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in občasnih nezadovoljstev prebivalstva nad gospodarskimi razmerami v državi, kar varnostni organi pogosto označujejo kot poskuse destabilizacije s strani notranjih sabotažnih skupin.

V mestu Širaz na jugu Irana so varnostne sile aretirale moškega, ki je med nedavnimi nemiri z uporabo gasilnega aparata napadel policista. Po navedbah lokalnih oblasti je napadalec uporabil kemično vsebino aparata kot vnetljivo sredstvo, s katerim je policista zažgal in mu povzročil resne opekline. Incident se je zgodil ponoči, ko so v mestu potekali protesti in spopadi med organi pregona ter demonstranti. Moškega so identificirali in pridržali kmalu po napadu, ko so se na spletu pojavili posnetki dogodka. Iranski mediji poročajo, da je bilo življenje napadenega policista ogroženo, vendar je po hitrem posredovanju sodelavcev prejel nujno zdravniško pomoč. Policija je napad označila za teroristično dejanje in delo izgrednikov, ki naj bi poskušali destabilizirati razmere v državi. Aretacija je del širšega vala pridržanj, ki sledijo nemirom v regiji Fars. Oblasti so ob tem napovedale stroge kazni za vse, ki sodelujejo pri napadih na uradne osebe med uličnimi protesti.

Turški varnostni organi so v provinci Sivas izvedli uspešno operacijo, v kateri so prijeli več oseb, ki so bile na begu po obsodbi zaradi članstva v teroristični organizaciji FETÖ/PDY. Med pridržanimi je oseba z inicialkami İ. T., ki ji je bila izrečena pravnomočna zaporna kazen v trajanju šestih let in treh mesecev. Prav tako so policisti enote za boj proti terorizmu prijeli obsojenko G. Y., ki je bila zaradi istega kaznivega dejanja obsojena na tri leta, en mesec in petnajst dni zapora. Operacija je del širšega in dolgotrajnega prizadevanja turških oblasti za izsleditev in privedbo vseh posameznikov, ki so povezani z gibanjem Fetullaha Gülena, ki ga Ankara krivi za poskus državnega udara leta 2016. Vsi prijeti so bili po končanih policijskih postopkih predani v upravo zaporskega sistema za prestajanje prisojenih kazni. Oblasti ob tem poudarjajo, da se dejavnosti za zagotavljanje nacionalne varnosti in pregon članov prepovedanih organizacij nemoteno nadaljujejo po vsej državi.

Britanska policija je v južnem Gloucestershireu aretirala dva moška, ki sta na novo leto pobegnila iz zapora z odprtim režimom HMP Leyhill. Med ubežnikoma je bil tudi 35-letni Matthew Armstrong, ki je bil leta 2009 obsojen zaradi umora med ropom v Warwickshiru. Armstronga so prijeli v bližini železniške postaje Henley-in-Arden, potem ko ga je opazil eden od občanov. Poleg pobega ga policija sumi tudi ropa v vasi blizu zapora, ki se je zgodil večer pred njegovim odhodom, ko je napadalec vdrl v hišo, grozil stanovalcem in ukradel gotovino ter telefon. Drugi ubežnik, 40-letni Daniel Washbourne, ki je bil predhodno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in protipravnega odvzema prostosti, je bil prijet v središču mesta Bristol. Policija je njegovo aretacijo izvedla okoli pol druge ure zjutraj, s čimer se je končalo šestdnevno iskanje obeh ubežnikov. Iskanje je vključevalo intenzivno pregledovanje posnetkov nadzornih kamer in objave fotografij v javnosti, saj sta moška veljala za nevarna. Incident je ponovno sprožil vprašanja o varnosti v zaporih z odprtim režimom, zlasti v primerih, ko v njih bivajo osebe z zgodovino nasilnih kaznivih dejanj. Vodstvo zapora in lokalne oblasti se spopadajo s kritikami glede nadzora nad zaporniki med prazniki. Oba moška sta trenutno v policijskem pridržanju, kjer bodo proti njima uvedeni dodatni postopki zaradi pobega in morebitnih novih kaznivih dejanj, storjenih med begom.

V mestu Guanshan v okraju Taitung na vzhodu Tajvana se je v zgodnjih jutranjih urah odvila družinska tragedija, v kateri sta bila udeležena brata s priimkom Chen. Po močnem popivanju sta se sprla, spor pa se je sprevrgel v fizično obračunavanje. Mlajši brat je z nožem za sadje zabodel starejšega v predel trebuha, kar je povzročilo hude telesne poškodbe z izpadom notranjih organov. Ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico Mackay, kjer se zdravniki še vedno borijo za njegovo življenje, vendar je ostal pri zavesti. Policijska preiskava je razkrila preobrat v dogajanju, saj prvi podatki kažejo, da je mlajši brat morda ravnal v samoobrambi. Po navedbah policije naj bi spor sprožil starejši brat, ki je prvi vzel nož in se z njim spravil na mlajšega. Mlajši brat po dogodku ni pobegnil, temveč je sam poklical reševalne službe in se predal organom pregona. Policija v Guanshanu trenutno preiskuje vse okoliščine dogodka, vključno z navedbami drugih družinskih članov, ki so bili prisotni v hiši.

Vrhovni poveljnik iranske policije, general Ahmad Reza Radan, je v nedavnem nagovoru napovedal odločno ukrepanje proti vsem posameznikom, ki bi kakor koli ogrožali javno varnost v državi. Radan je poudaril, da policijske sile pod njegovim vodstvom ne bodo tolerirale nikakršnih dejanj, ki bi povzročala nestabilnost, in da se bo proces identifikacije ter aretacij povzročiteljev nemirov nadaljeval z nezmanjšano hitrostjo. General je v svoji izjavi jasno začrtal smernice prihodnjega delovanja varnostnih organov, pri čemer je izpostavil, da bodo vsi kršitelji reda privedeni pred roko pravice in ustrezno kaznovani. Iranski uradniki takšne ukrepe pogosto utemeljujejo kot nujne za ohranjanje miru, medtem ko mednarodne organizacije za človekove pravice opozarjajo na strogo zatiranje opozicijskih glasov in protestnikov v državi. Napovedi generala Radana kažejo na nadaljevanje stroge varnostne politike iranskega režima v luči notranjih napetosti.

Generalni poveljnik iranske policije Ahmad Reza Radan je napovedal začetek obsežne operacije ciljno usmerjenih aretacij posameznikov, ki jih oblasti označujejo za voditelje in spodbujevalce protestov. Operacija, ki se je začela pred dvema dnevoma, je usmerjena proti osebam, ki prek spletnih platform in na uličnih zborovanjih pozivajo k ljudskemu uporu in sodelovanju v demonstracijah. Po navedbah generala Radana so policijske enote prejele jasna navodila za identifikacijo in pridržanje tistih, ki aktivno spodbujajo nemire. Iranske oblasti s tovrstnimi ukrepi poskušajo omejiti širjenje protestnih gibanj, ki se spopadajo z močnim represivnim aparatom države. Ukrep odraža zaostreno strategijo iranskega varnostnega vrha pri zatiranju civilnih nemirov in nadzoru nad digitalno komunikacijo, ki služi za organizacijo shodov.

Iranska obveščevalna služba je v severni provinci Mazandaran izvedla obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržali deset članov domnevne protiuunitarne in separatistične mreže. Po poročanju lokalnih medijev so aretirani povezani s kanalom na platformi Telegram, ki se ukvarja z indetifikacijo in preganjanjem domnevnih sodelavcev režima. Operacija se je osredotočila predvsem na zahodni del province, vključno z mestom Čalus. Uradni viri navajajo, da so pridržani delovali v okviru organizirane mreže, ki je spodbujala nemire in separatistične težnje. Iranske oblasti so skupino označile za sovražno in delujočo proti nacionalni varnosti, kar je pogosta formulacija pri pregonu opozicijskih aktivistov ali digitalnih odporniških skupin. Identiteta pridržanih oseb in specifične obtožbe še niso bile javno razkrite, vendar se akcija razume kot del širšega zatiranja opozicije v regiji.

Iranska policija v provinci Jazd je izvedla operacijo, v kateri je identificirala in pridržala večje število administratorjev spletnih strani in profilov na družbenih omrežjih. Poveljnik policije v provinci Jazd je pojasnil, da so bili aretirani posamezniki obtoženi spodbujanja nemirov in širjenja informacij, ki vznemirjajo javnost. Po navedbah organov pregona so osumljenci prek svojih digitalnih platform izvajali provokativna dejanja, s katerimi so skušali destabilizirati lokalno okolje. Operacija je del širših prizadevanj iranskih varnostnih sil za nadzor nad informacijskim prostorom in preprečevanje protivladnih dejavnosti na spletu. Pridržane osebe so trenutno v postopku obravnave pri pristojnih pravosodnih organih. Iranske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile, da bodo strogo ukrepale proti vsem, ki izkoriščajo spletno okolje za organizacijo protestov ali širjenje protivladnih vsebin. Identiteta aretiranih in natančno število vpletenih profilov v uradnem poročilu nista bila razkrita.

Iranske varnostne sile so v mestu Dezful aretirale moškega, ki je s strelnim orožjem streljal proti policistom. Po navedbah poveljnika lokalne policije je osumljenec nameraval izkoristiti civilne proteste za spodbujanje oboroženih nemirov in destabilizacijo javnega reda v regiji. Policija je posameznika pridržala, še preden bi mu uspelo povzročiti širšo škodo ali organizirati večje nerede. Operacija je bila izvedena v luči povečanih napetosti, pri čemer so oblasti poudarile, da je bila aretacija ključna za preprečitev stopnjevanja nasilja. Osumljenec je bil oborožen, kar po mnenju policije kaže na vnaprejšnjo pripravo na napade. Preiskava o morebitnih povezavah z drugimi skupinami ali posamezniki še poteka, medtem ko razmere v mestu ostajajo pod nadzorom varnostnih organov.

Črnogorska policija je v Bijelom Polju hitro razjasnila primer tatvine iz vozila, iz katerega je bilo odtujenih 2.850 evrov. Policisti so na podlagi prijave izsledili in odvzeli prostost 40-letnemu gruzijskemu državljanu z inicialkami T. P., ki je poskušal zapustiti državo. Osumljenec je izkoristil nepazljivost lastnika vozila in si prilastil denar, nato pa se je napotil proti mejnemu prehodu Dobrakovo, kjer so ga ustavili in aretirali pripadniki Regionalnega centra za varnost Sever. Preiskovalci so ugotovili, da je Gruzijec načrtoval beg iz Črne gore takoj po izvedbi kaznivega dejanja, vendar je bila odzivnost lokalne policijske postaje v Bijelom Polju ključna za njegovo prijetje. Dogodek se uvršča v niz premoženjskih kaznivih dejanj v tem regijskem središču, kjer so organi pregona v zadnjem obdobju okrepili nadzor nad nezakonitimi dejavnostmi, vključno s tatvinami in nedovoljeno trgovino. Osumljenec bo s kazensko ovadbo priveden pred pristojnega tožilca.

Policisti oddelka za preiskovanje kaznivih dejanj v Neapolisu in Sikiesu so v Solunu v sredo zvečer odvzeli prostost 26-letnemu tujemu državljanu. Moški je osumljen, da je svoji 21-letni nekdanji partnerki grozil z javno objavo njunih intimnih posnetkov. Po navedbah policije ji je dan pred aretacijo poslal fotografijo njunih zasebnih trenutkov in ob tem izrekel grožnjo z razkritjem vsebine javnosti. Osumljenca so policisti izsledili in mu odvzeli prostost na podlagi prijave žrtve. Incidenti, povezani s tako imenovanim maščevalnim pornografskim materialom, so v Grčiji vse pogostejši predmet policijskih obravnav, saj organi pregona krepijo nadzor nad digitalnim nasiljem in spletnim izsiljevanjem. Primer bo po zaključenem postopku predan pristojnemu tožilstvu v Solunu.

Policisti policijske postaje Ho-šun v Tainanu so v sredo, 3. januarja, med patruljiranjem v okrožju Annan pridržali 43-letnega vietnamskega državljana s priimkom Nguyen. Moški se je sumljivo vedel, ob poskusu identifikacije pa je začel bežati, kar je sprožilo policijski pregon. Po več sto metrih so ga organi reda uspešno ustavili in obvladali. Preiskava je razkrila, da gre za pogrešanega tujega delavca, ki je v državi bival ilegalno. Pri osumljencu so policisti zasegli prepovedano drogo metamfetamin (amfetamin), pripomočke za uživanje drog in tehtnico. Incident se umešča v širši kontekst poostrenega policijskega nadzora na Tajvanu, kjer oblasti v zadnjem obdobju beležijo povečano število varnostnih dogodkov, povezanih z zlorabo drog in kaznivimi dejanji tujih državljanov. Pridržani moški bo kazensko ovaden zaradi kršitve zakonodaje o nadzoru nevarnih drog ter predan uradu za priseljevanje.

Senegalska policija je v Dakarju pridržala dva voznika potniških avtobusov tipa Ndiaga Ndiaye, ki sta 31. decembra 2025 povzročila hudo prometno nesrečo na avtocesti. Voznika sta tekmovala za potnike na poti proti postaji Colobane, pri čemer sta izvajala nevarne manevre in drug drugemu onemogočala prehitevanje. Zaradi objestne vožnje sta se obe vozili prevrnili na vozišče, kar je povzročilo popolno zaporo prometa in več kot dva kilometra dolg zastoj. Po poročanju osrednjega komisariata v Dakarju v nesreči na srečo ni bilo žrtev, sta pa voznika s svojim ravnanjem ogrozila številna življenja in kršila cestnoprometne predpise. Pristojni organi so ju privedli pred tožilstvo, kjer se bosta zagovarjala zaradi ogrožanja javne varnosti, oviranja prometa in neupoštevanja pravil o prehitevanju. Incident je v senegalski javnosti ponovno sprožil razpravo o varnosti v javnem prometu in tveganem vedenju voznikov na hitrih cestah.